sprememba Zakona o vladi

Odziv Ministrstva za javno upravo

V zvezi s prejetim predlogom uvodoma opozarjamo, da Zakon o Vladi Republike Slovenije[1] (v nadaljevanju: ZVRS) med drugim določa sestavo in delo ter organizacijo vlade, ne ureja pa vprašanj v zvezi z delovnimi razmerji javnih uslužbencev, ki so na posameznih ministrstvih sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja (delovna mesta v kabinetu). Pobuda predlagatelja se dejansko nanaša na vsebino Zakona o javnih uslužbencih[2] (v nadaljevanju: ZJU), ki v 5. členu določa, da za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja (tj. Zakon o delovnih razmerjih), in kolektivne pogodbe, kolikor ZJU ali drug poseben zakon ne določa drugače. 

Glede na navedeno pojasnjujemo, da se za sklenitev delovnega razmerja v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti uporabljajo določbe ZJU. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 68. člena ZJU se tako za specifična delovna mesta, tj. delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja (delovna mesta v kabinetu), lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je izjema od splošnega pravila sklepanja pogodb za nedoločen čas, zato jo je dopustno skleniti le izjemoma v primerih in pod pogoji, določenimi z ZJU. Upoštevati je potrebno, da je vsaka posamezna zaposlitev za določen čas vezana na točno določen razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba za določen čas. Kot izhaja iz 10. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih se kabinet oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinativnih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na funkcije predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade. Na podlagi 72. člena ZJU število in vrste delovnih mest v kabinetu za določen čas določi za organe državne uprave (npr. ministrstva) vlada. V teh primerih gre za delovna mesta, na katerih javni uslužbenci opravljajo naloge za funkcionarja, zanje je potrebno osebno zaupanje med funkcionarjem in javnim uslužbencem, zato sta temu prilagojena postopek zaposlitve (tretji odstavek 70. člena ZJU) in tudi trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V zvezi s prejetim predlogom posebej izpostavljamo, da ZJU natančno opredeljuje trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki se sklene za delovna mesta v kabinetu. Ker gre za delovna mesta, vezana na zaupanje funkcionarja, se na podlagi prvega odstavka 69. člena ZJU pogodba o zaposlitvi lahko sklene najdlje za čas trajanja funkcije funkcionarja. Z dnem prenehanja funkcije funkcionarjev zato javnim uslužbencem, ki so na delovnih mestih, vezanih na osebno zaupanje, delovno razmerje preneha. Gre namreč za delo javnih uslužbencev, ki so v pomoč ministru pri opravljanju njegovega dela, zato je tudi čas prenehanja delovnega razmerja  ter opravljanja njihovega dela vezano na prenehanje dejanskega opravljanja dela ministra.

Nadalje pojasnjujemo, da v skladu z ZJU po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas oseba sicer lahko sklene novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas v istem ali drugem organu javne uprave, vendar le iz zakonsko dopustnega razloga (68. člen ZJU), za prosto delovno mesto in na podlagi predpisanega postopka. Prav tako lahko oseba sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če je delovno mesto prosto in samo na podlagi postopka, ki ga določa ZJU, torej na podlagi javnega natečaja (za uradniško delovno mesto) ali javne objave (za strokovno-tehnično delovno mesto).

V primeru javnega uslužbenca, ki je zaposlen za določen čas, je za zaposlitev javnega uslužbenca na uradniško delovno mesto za nedoločen čas potrebno izpeljati javni natečaj, skladno z določbo 71. člena ZJU, ki določa, da se z javnim uslužbencem, ki ima sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ne sme skleniti delovno razmerje za nedoločen čas na uradniškem delovnem mestu brez javnega natečaja.

Opisana sistemska ureditev zaposlovanja javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti temelji na Ustavi Republike Slovenije, ki v 122. členu (zaposlitev v upravnih službah) določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Zaposlovanje na podlagi Ustave nadalje podrobno ureja ZJU, ki na področju zaposlovanja postavlja predvsem dve načeli:

• načelo enakopravne dostopnosti (7. člen ZJU), v skladu s katerim se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu;
• načelo javnega natečaja (27. člen ZJU), ki predstavlja pravni mehanizem, kateri zagotavlja dosledno izpeljavo načela enakopravne dostopnosti. Po tem načelu se uradniki izbirajo na javnem natečaju, ki poteka javno in transparentno.

Posebej izpostavljamo načelo enakopravne dostopnosti, v skladu s katerim ima vsakdo, pod enakimi pogoji, pravico do enakega dostopa do delovnih mest v javnem sektorju. Načelo ima tri sestavne elemente: prvi se nanaša na krog subjektov, katerim je zagotovljen dostop do delovnih mest. Zakon jasno določa, da je takšna dostopnost zagotovljena vsakomur, torej gre za izvedbo ustavnega načela svobode dela (tretji odstavek 49. člena Ustave). Drugi element je izpeljan iz ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave) in pomeni, da je delo vsem tem subjektom dostopno pod enakimi pogoji. Tretji element enakopravne dostopnosti je kriterij strokovne usposobljenosti kot glavno vodilo pri izbiri kandidatov; izbran je tisti, ki je najbolj strokovno usposobljen.

Pojasnjujemo še, da je za zaposlovanje v posameznem organu odgovoren predstojnik organa, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca. Poleg tega ZJU določa sankcije za različne primere nezakonitosti (npr. če pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ni bil izveden predpisan postopek javnega natečaja, čeprav bi moral biti), nadzor nad pravilnim izvajanjem ZJU pa opravlja Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev, ki deluje v okviru Inšpektorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo.

Glede na vse navedeno v zvezi s prejetim predlogom menimo, da je veljavna zakonodajna ureditev v Republiki Sloveniji, ki izhaja iz enakih izhodišč kot ureditev večine primerljivih evropskih držav, ustrezna, navedeni predlog pa neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

[1] Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17.

[2] Uradni list RS, št. 63/07–UPB3, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb.