Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Javna objava denacionalizacijskih odločb

870 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Predlagam, da se javno objavi vsebina denacionalizacijskih odločb,

pri tem pa tudi imena in priimki odločevalcev in tistih, ki so pripravljali dokumentacijo na strani upravnih enot.

Če za določenimi odločbami uradniki stojijo strokovno, potem ni razloga, da nebi bili objavljeni tudi njihova imena in priimki.

Zakaj? Zato, da bo ocena njihove strokovnosti lažja in tudi pod nadzorom in v sodelovanju z javnostjo.

Glej,

www.druzina.si/clanek/krizevniska-cerkev-znova-dodeljena-krizevniskemu-redu

51 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B Branko312 27 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


19. 7. 2022

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ustava RS[1] v 24. členu (javnost sojenja) določa: »Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.« Javnost sojenja obsega javnost sodnih obravnav in javno izrekanje sodb. Oba dela pravice do javnosti sojenja sta v prvi vrsti namenjena uresničevanju pravice do poštenega sojenja, ki jo kot eno od človekovih pravic varuje tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah v svojem 6. členu (Glej Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik Lovro Šturm (2010)).

Redno objavljanje obdelane sodne prakse je prav tako pomemben dejavnik njenega usklajevanja, kakor tudi zagotavljanja javnosti, pravne varnosti in enakosti. Vnos obdelanih sodnih odločb v enotno bazo sodne prakse in brezplačna javna objava na internetnih straneh slovenskega sodstva, ki so dostopne strokovni in laični javnosti, so osnovni dejavniki njenega usklajevanja. Tako se ustvarja baza znanja, ki prispeva k izboljšanju kakovosti dela sodišč ter ustrezni informiranosti strokovne in laične javnosti.

Ureditev glede zagotavljanja javnosti na sodiščih določajo procesni predpisi in Sodni red[2], glede zadev sodne uprave pa predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja. Tako npr. Sodni red ureja dostopnost sodnih odločb prek spletnih strani slovenskega sodstva v strojno berljivi obliki, ter vpogled v podatke iz vpisnikov. Natančnejša pravila glede dostopnosti sodne prakse so trenutno urejena v veljavnem 6. členu Sodnega reda, ki določa, da je pomembna sodna praksa javnosti dostopna preko spletnih strani slovenskega sodstva, v zbirki sodnih odločb. Kot pomembno sodno prakso štejemo tiste zadeve, ki so pomembne za enotno odločanje v podobnih zadevah. Zaenkrat je na spletnih straneh sodišč omogočen dostop do sodne prakse predvsem višjih sodišč, višjega delovnega in socialnega sodišča, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča. Ob tem velja poudariti, da Ministrstvo za pravosodje pripravlja prenovo sodniške zakonodaje, v kateri bodo med drugim določeni tudi kriteriji v zvezi z objavljanjem in dostopnostjo vseh, tudi prvostopenjskih, sodnih odločb, kakor tudi pravila ustrezne psevdonimizacije teh odločb.

 


[1] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[2] Uradni list RS, št. 87/16 in 127/21.

Komentarji