Mobing ali trpinčenje na delu

1521 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Skratka drzava mora zakonsko urediti Mobing ali trpinčenje na delu www.mobing.si/slo/mobbing.html in tudi predpisati delo delovne inšpekcije saj le ta ne ukrepa ker nima zakonske podlage

v zakonu mora podrobno določiti katera dejanja so mobing saj trenutna zakonodaja tega ne opisuje prav tako mora predpisati odgovornost podjetij saj je mobinga čedalje več ker zakonodaja tega ne pokriva oziroma pokriva zelo skromno izvajanje mobinga je pa pogosto povezano z zlorabo moči, pri čemer se žrtve zelo težko branijo saj se bistvo nimajo kam obrnit za pomoč ker ni podlage v zakonu kaj mobing je če pa gre na sodišče pa samo zapravi denar ne doseze pa nič mobing pogosto prizadene socialno šibkejše, na primer matere samohranilke ali invalide pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.

Predlagam da se v zakon uvedejo naslednje točke spodaj

I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje

1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega

2. Prekinjanje govora, jemanje besede

3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev

4. Kričanje oz. zmerjanje

5. Nenehno kritiziranje dela

6. Kritiziranje osebnega življenja

7. Nadlegovanje po telefonu

8. Verbalne grožnje in pritiski

9. Pisne grožnje

10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi

11. Dajanje nejasnih pripomb

II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov

12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati

13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori

14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev

15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,

16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju

III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled

17. obrekovanje za hrbtom

18. širjenje neresničnih govoric

19. poskusi smešenja žrtve

20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik

21. poskusi prisile v psihiatrični pregled

22. norčevanje iz telesnih hib

23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši

24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve

25. norčevanje iz zasebnega življenja

26. norčevanje iz narodnosti

27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca

28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo

29. dvom v poslovne odločitve žrtve

30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov

31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«

IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela

32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog

33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela

34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve

35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve

36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem

37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo

38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije

V. Napadi zoper zdravje

39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog

40. Grožnje s fizičnim nasiljem

41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«

42. Fizično zlorabljanje

43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku

44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu

45. Spolni napadi

Mobing v Sloveniji prevajamo kot trpinčenje na delovnem mestu.

Zakon o delovnih razmerjih definira trpinčenje na delovnem mestu kot

»vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno

in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na

delovnem mestu ali v zvezi z delom« (ZDR, 2013).

Gre torej zadolgotrajno in sistematično nasilje (praviloma psihično)

zoper sodelavca

1

. Cilj je osamitev žrtve, škodovanje njenemu

ugledu, dostojanstvu ter položaju, posledično pa izgon z

delovnega mesta. Največkrat trpinči nadrejena oseba, ki s tem zlorabi

svojo položajno moč, poznamo pa tudi trpinčenje med hierarhično enakimi

sodelavci in ko skupina podrejenih trpinči vodjo.

• Ravnanja, ki vplivajo na žrtvino samoizražanje in

komunikacijo (stalno prekinjanje in omejevanje možnosti

komunikacije, ustne ali pismene grožnje, zmerjanje, zavračanje

komunikacije, ponižujoča neverbalna komunikacija …);

• Omejevanje in preprečevanje žrtvinih družabnih stikov

(socialna osamitev, premestitev na izolirano delovno mesto,

sodelavci z žrtvijo ne govorijo več, jo ignorirajo, z njo ravnajo, kot da

je nevidna …);

• Krnitev žrtvinega ugleda (zlonamerne govorice in ogovarjanje,

posmehovanje žrtvinemu osebnemu življenju in delu, namigovanje

na duševne težave, siljenje žrtve v psihiatrično zdravljenje,

zbadljivke, žaljivke, ponižujoča imena …;

• Napadi na kakovost žrtvinega poklicnega in življenjskega

položaja (naloge izrazito pod/nad stopnjo njene strokovne

usposobljenosti, nenehno nove naloge ali nalog za žrtev ni, stalno

kritiziranje žrtve – nič ne naredi prav, odvzem pooblastil, nalog …);

• Neposredni napadi na zdravje osebe (grožnje s fizičnim

nasiljem, težko fizično delo,

fizično nasilje, odkrito spolno nadlegovanje …).

Mobing lahko ustavi le vodstvo z odločnim ukrepanjem! Če se to ne

zgodi, »zmaga ni več mogoča« in trpinčenje žrtve postane vse bolj

2

intenzivno, kar vodi v še večjo stisko, strah, nemoč ter resno poslabšanje

zdravja. Žrtev v kolektivu dobi status »problematične, čudne, nore«, kar

slednjič, ob manipulaciji storilca, pripelje do njenega izgona z delovnega

mesta (dolgotrajni bolniški stalež, odpoved delovnega razmerja iz krivdnih

ali drugih razlogov, žrtev sama odide iz organizacije, ker ne zdrži pritiskov

in nasilja)

Odgovor

23. 6. 2022

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) smo prejeli vaš poziv po odgovoru na predlog državljanov poslan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si. Predlog se nanaša na to, da država zakonsko uredi mobing ali trpinčenje na delu ter tudi predpisati delo delovne inšpekcije, saj le-ta naj ne bi ukrepala zaradi pomanjkanja zakonske podlage. Utemeljitev predloga temelji na tem, da trenutna zakonodaja ne opisuje pravilno, katera dejanja so mobing, zato bi bilo potrebno to v zakonu podrobno določiti.

V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) ureja prepoved trpinčenja na delovnem mestu v četrtem odstavku 7. člena, kjer tudi določa, da je trpinčenje na delovnem mestu vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Ob tem dodajamo, da je sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno sodišče) natančneje vsebinsko opredelila pojem trpinčenja, predvsem v smislu negativne definicije. Iz sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 159/2014 z dne 24. 11. 2014 izhaja, da je pri tem, ko gre za ponavljajoča se neugodna oz. graje vredna ravnanja oz. graje vreden odnos do delavcev, očitno, da gre za taka negativna ravnanja v daljšem obdobju oz. za nadaljevana ravnanja, ki šele ob večkratni storitvi oz. trajnejšemu neustreznemu vedenju pomenijo trpinčenje. Kot je obrazložilo Vrhovno sodišče v sodbi VIII Ips 42/2015 z dne 12. 5. 2015, je pri presoji, ali je vedenje in ravnanje vredno graje, očitno negativno in žaljivo, potrebno upoštevati konkretne okoliščine. Pomembno je, da so očitana dejanja sporna in nedopustna v objektivnem smislu in ne v smislu subjektivne presoje delavca. V sklepu VIII Ips 48/2015 z dne 17. 5. 2016 je Vrhovno sodišče izpostavilo, da je za trpinčenje bistveno, da celota očitanih ravnanj pomeni graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje. Izpostaviti velja tudi sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 85/2019 z dne 16. 5. 2019, v obrazložitvi katerega je bilo pojasnjeno, da pri pojavu trpinčenja ni nujno, da so dejanja enaka ali istovrstna, ampak je lahko trpinčenje na delovnem mestu sestavljeno iz več, tudi drobnih ravnanj, ki na prvi pogled vsako zase objektivno ni niti graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo, postanejo pa takšna, če v njih, gledano skupaj kot celoto, prepoznamo vzorec ravnanja, ki se ponavlja ali je sistematičen, to celoto ravnanj pa bi običajno občutljiv, nepristranski in razumen opazovalec spoznal kot graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo.

Z vidika veljavne zakonske ureditve pripominjamo, da določba petega odstavka 7. člena ZDR-1 določa, da delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

Nadalje ZDR-1 v zvezi s trpinčenjem na delovnem mestu v 47. členu, ki ureja varovanje dostojanstva delavca pri delu, v prvem odstavku določa obveznost delodajalca, da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev ter da mora v ta namen delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Kakšne ukrepe bo delodajalec sprejel za zagotovitev ukrepov za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem oziroma pred trpinčenjem je prepuščeno delodajalcu. Delodajalec mora sprejeti tako preventivne ukrepe, s katerimi preprečuje možnosti neželenega ravnanja, kot tudi kurativne ukrepe v primeru, ko delodajalec ugotovi oziroma je obveščen o takšnem ravnanju. Nadalje ZDR-1 v drugem odstavku 47. člena nalaga delodajalcu obveznost, da poskrbi, da so delavci tudi dejansko seznanjeni s sprejetimi ukrepi iz prvega odstavka 47. člena ZDR-1. Določba tretjega odstavka 47. člena ZDR-1 določa pravilo obrnjenega dokaznega bremena v primeru spora v zvezi s spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, kar pomeni, da če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 47. člena ZDR-1, je dokazno breme na strani delodajalca.

Določba 8. člena ZDR-1 izrecno priznava odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavci utrpijo zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu. Odškodninsko odgovornost delodajalca delavcu sicer ureja 179. člen ZDR-1, ki določa, da mora delodajalec delavcu povrniti povzročeno škodo pri delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava, določba 8. člena ZDR-1 pa je specialnejša določba glede na splošno pravilo iz 179. člena ZDR-1. V primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava, kot nepremoženjska škoda, ki je nastala delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom ZDR-1. ZDR-1 v 8. členu posebej določa, da se mora pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

Kršitev prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu je na podlagi 2. točke prvega odstavka 217. člena ZDR-1 tudi prekršek, za katerega je za delodajalca predpisana globa od 3.000 do 20.000 eurov.

V kolikor delodajalec ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDR-1, stori prekršek, za katerega je predpisana globa od 1.500 do 4.000 eurov, kar ima podlago v 4. točki prvega odstavka 217.a člena ZDR-1.

V zvezi z uveljavljanjem pravic pri delodajalcu in sodnim varstvom pojasnjujemo, da ima delavec, ki meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, pravico pisno zahtevati, da delodajalec odpravi kršitev oz. da obveznost izpolni, kar ima podlago v prvem odstavku 200. člena ZDR-1. Delavec lahko v skladu z drugim odstavkom 200. člena ZDR-1 zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, če delodajalec v osmih delovnih dneh po vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja ali odpravi kršitve, in sicer v roku nadaljnjih 30 dni.

Ob tem še pripominjamo, da ima na podlagi prvega odstavka 215. člena ZDR-1 Inšpektorat Republike Slovenije za delo, v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo, pooblastilo za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, zato se lahko delavec s prijavo kršitve obrne tudi na njih.

Glede na pojasnjeno v zvezi s predlogom menimo, da je veljavna zakonska ureditev prepovedi trpinčenja na delovne mestu ustrezna. Ob tem je potrebno upoštevati merila, ki so se v zvezi s trpinčenjem oblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča. Pri odgovoru na vprašanje, ali je vedenje in ravnanje vredno graje, očitno negativno ali žaljivo, je potrebno presojati konkretne okoliščine primera. Zakonska prepoved trpinčenja v skladu s 7. členom ZDR-1 je namreč pravni standard, ki ga vsebinsko napolnjujejo (delovna) sodišča glede na okoliščine konkretnega primera. Posledično menimo, da je predlagana rešitev konkretizacije zakonske definicije trpinčenja z navedbo taksativno določenih okoliščin neprimerna.

Dodati velja, da je bil ZDR-1 del celovite reforme trga dela v letu 2013 in je bil sprejet kot rezultat kompromisov med socialnimi partnerji, zato bi vprašanje bodoče spremembe zakonske ureditve zahtevalo preučitev in uskladitev tudi s socialnimi partnerji.

Komentarji

p pnpk 19. 5. 2022 | 07:31

to je potrebno urediti zakonsko ljudem nudit podporo ki jo potrebujejo zaradi mobinga
p predlagam1 16. 5. 2022 | 07:19

Sicer super predlog a ga lahko pozabite ker drzava nebo sponzorirala tega sem bil sam na sodišču in imel papirne dokaze in potrditev prič in predlozil enako sodno prakso za mobing ki je bila ze potrjena iz drugih primerov pa vseeno izgubil dobil sem za plačat več kot 5000 evrov sodnih stroškov plus se stroške mojega odvetnika sprva Čeferin nato drugi nazadnje pa sam ker je bila ena obravnava več kot tišoč evrov zaradi odškodnine 5000 evrov zaradi mobinga sodišče je ze same prepise izpovedi prič spremenilo prepisalo je samo tisto kar je bilo v korist tozene strani kar ni samo pri meni predlagam.vladi.si/predlog/8708 nekdo je celo podal predlog da se to odpravi ze pred leti minister je celo odgovoril pa do 2022 to še ni urejeno

vsekakor je mobing v Sloveniji zelo veliko predvsem nad mladimi in starimi delavci sploh skupina ki si sama ne more pomagati odvetniki pa tako samo pobirajo denar in ti obljubijo da bodo vse uredili pa imaš na koncu samo stroške in psihično si popolnoma uničen za povrh pa še velike stroške sodišče ti pa ne nudi pravice ampak nepravico z podporo tozene strani odločitev ki jo čakaš več več let je napravična itd
F Ferenc 13. 5. 2022 | 22:14

Kaj je mobing: opredelitev in pojavne oblike

www.e-kadrovik.si/vsebine/varstvo-pri-delu-in-promocija-zdravja/mobing/kaj-je-mobing-opredelitev-in-pojavne-oblike/
o obhodnik 12. 5. 2022 | 15:26

kljub temu da ste precej konkretno opisali načine in možne prijeme, ne gre povsem tako.

zakonodaja ima že prijeme in ukrepe in postopke, tako da je delavec zaščiten, obstaja pa druga plat.

zloraba.

nekdo ki se počuti ogrožen ni dolžen dokazovati svoje zlorabe, lahko pa obtoži kogarkoli.

precej šibki smo ljudje in ni vse mobing.

ni spoštovanja in ni več poštenja. Torej nadrejeni ima pravico zahtevati od podrejenga vse kar sta v pogodbi sklenila in če tega ni potem podrejeni ni dolžan upoštevati navodil.

Če pa kdo nekomu pokaže jezik in ga drugi nazaj grdo gleda ali pa ga ignorira to ni mobing.

dajte se umirit in vprašajte sovje starše kaj je mobing.

Dandanes vsi iščejo svoje pravice kaj pa obveznosti, dajte oboje na tehtnico pa morda že ko se zaposlujete ali podpisujete pogodbo.
Bina 11. 5. 2022 | 12:23

Zelo dober predlog. Marsikateri šef in sodelavec bi "dobil po buči", če bi se prijave obravnavale pošteno-korektno.
; ;) 11. 5. 2022 | 10:45

Vsekakor ne podpiram mobinga, ampak kako mislite vse te stvari dokazati, da bodo legitimne?
Z Zdenc 11. 5. 2022 | 07:08

Zakonodaja pri nas je kar dobra, mogoče se zatika pri izvedbi.

Ja pa potrebno vedeti, da ni vsak mobing to tudi v resnici. Zaposleni, predvsem v JU, ki ne delajo dobro, vsak opomin nadrejenega razumejo kot mobing, četudi je upravičen.

Ne glede na to kakšno je ali bo zakonodaja, na koncu mora nekdo (sodišče) oceniti ali je mobing ali ne.

Daleč najboljša obramba pred njim pa je gospodarska rast in posledično toliko služb, da žrtev mobinga lahko odide na drugo delovno mesto.
S Sigismund475 10. 5. 2022 | 15:53

Odličen predlog!
bortchy 9. 5. 2022 | 17:15

vsekakor da !
p pnpk 6. 5. 2022 | 10:37

Komentar je izbrisal avtor komentarja.

Mobing ali trpinčenje na delu

Odgovor

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Komentarji

Registracija

Registracija