Omejitev marže na prehrambene artikle
Predlagal bi da se določi maksimalno maržo na prehrambene artikle. Priča smo kako se jestvine iz dneva v dan dražijo. Izgovori so da se vse draži resnica pa je da se marže dvigajo in ne toliko nabavne cene.
Predlagal bi da se določi maksimalno maržo na prehrambene artikle. Priča smo kako se jestvine iz dneva v dan dražijo. Izgovori so da se vse draži resnica pa je da se marže dvigajo in ne toliko nabavne cene.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odkupne cene prehrambenih proizvodov se prosto oblikujejo na trgu, država nima instrumentov, s katerimi bi lahko posegala v oblikovanje teh cen. Dejstvo je, da delujemo na enotnem trgu EU. Pridelava hrane v Sloveniji je v večini sektorjev dražja in manj konkurenčna kot v nekaterih državah EU. Odkupne cene, ki bodo kmetom omogočale pozitivno poslovanje, pa je nemogoče diktirati s strani države. Pridelovalci hrane morajo poskrbeti za ekonomično pridelavo in enoten nastop na trgu, ker bodo le na ta način lahko konkurirali ostalim ponudnikom.
Vaš odgovor je omejen, kakor tudi razmišljanje, ker ste se omejili na sedanji sistem. Ma a smo mi samostojna država ali ne?
Rajši naj povišajo odkupne cene za kmete. Trgovec dejansko samo zapakira in preproda in trenutno največ zasluži. Kmetje pa dobijo revščino od celotne cene.
Ne bo šlo, ker šele potem bodo ostale cene višje.
Predlog, kot je bil včasih v Sovjetski zvezi?
Cene so imeli artikli kar tovarniško označene na embalaži.
marža ni davek, ampak dodatek (zaslužek) prodajalca ko izdelek proda.. se pravi, predlagatelj predlaga, da zaposleni v trgovini delajo zastonj...
Kmetje lahko že sedaj prodajajo pridelke sami in nekateri to tudi delajo. V takem primeru je vsa marža njihova, ker je cena po navadi enaka kot v trgovini. Ampak očitno ta marža le ni tako privlačna, da bi jih to počelo več.
Potem bo pa marža namesto 100%, 4x 20% kar znese 107,36%. Zelo malo hrane se žal proda brez posrednikov.
Problem vidim v tem, da je hrana vredna toliko za koliko se proda in ne koliko je bilo stroško z njeno proizvodnjo.
Iz istega razloga subvencioniramo kmetu, da lahko preživi. Brez subvencij je precej ekonomsko neupravičeno oz. se dela minus.