Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Napake pri delu sodnikov in plačilo škode

660 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Sodnica je v zapuščinskem postopku med narokom in izdanim sklepom spremenila obseg zapuščine brez vednosti in soglasja dedičev. To je storila zato, ker oporočna dedinja ni odgovorila na njeno pošto, ki je ni prejela ... in je s tem zaključila postopek v korist ene stranke in veliko škodo druge. Višje sodišče ni ugotovilo napak, ker je izhajalo iz predpostavke, da gre za dedni dogovor, ne pa za očitne hujše napake v upravnem postopku. Kljub prizadevanju pritožnice da so take spremembe, ki so dokazane iz več dokumento in povročijo veliko škodo pritožnici je sodba postala pravnomočna. Država je odgovorna za škodo, ki jo z neustreznim delom in napakami povzročijo sodniki. Potrebno je uvesti nadzor nad upravnimi postopki na sodiščih, kjer sodniki zdaj, po času korone tako hitijo, da povzročajo veliko škodo in zavračajo vse dokazljive postopke vračunanja in izločanja, ker bi to upočasilo izdajo sklepa ter vztrajajo pri tem, da se sklepa dedne dogovore. Predlagam komisijo, ki bi posebej proučila napake sodnikov in odgovornost države za vestno delo svojih organov in takše sodnike, ki naredijo več napak res kaznovala. Morda ne preko plače, če to ni mogoče, zanesljivo pa s tem, da tak delavec ne more napredovati, da se mu uvede nadzor nad njegovim delom in tudi da se poplača škoda, ki so jo s svojimi napakami naredili državljanom.

32 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D Doni.pes 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


20. 6. 2022

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) na podlagi 37. člena Zakona o državni upravi[1] opravlja naloge na področjih organizacije in statusa sodišč, državnega tožilstva, državnega odvetništva, ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic, nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in državnega odvetništva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, civilnega in kaznovalnega prava, sistemskega urejanja omejevanja korupcije, sodnih postopkov, alternativnega reševanja sporov, pravosodne uprave, odvetništva, notariata, izvrševanja kazenskih sankcij in druge naloge, ki jih določa zakon.

V razmerju do sodne veje oblasti ministrstvo, kot organ izvršilne veje oblasti, ne more presojati oziroma ocenjevati vsebinskih odločitev sodnika v konkretni zadevi ter posegati v odločitve sodišč, saj bi s tem posegalo v sodni postopek, kar bi pomenilo kršitev ustavnih načel o neodvisnosti sodnika pri opravljanju sodniške funkcije in delitvi oblasti. Če gre v konkretnih primerih sodnega odločanja za izkazljive napake, ki jih nikakor ni možno umestiti v okvir neodvisnega sodniškega odločanja, so za sankcioniranje tovrstnih prekoračitev že določeni nadzorni mehanizmi. Odgovornost sodnikov normativno urejajo Ustava RS[2], Zakon o sodniški službi[3] in Zakon o sodiščih[4], in to skozi institute, kot so ocena sodniške službe, ugotavljanje disciplinske odgovornosti ter službeni nadzor sodnikovega dela. Uporaba posameznih institutov je primarno v pristojnosti predsednikov sodišč in sodnega sveta, določene vzvode pa ima v omejeni obliki tudi minister, pristojen za pravosodje.

Poleg navedenega imajo v konkretnih sodnih postopkih ključno vlogo tudi procesni predpisi, ki določajo pravna sredstva, saj le-ta strankam omogočajo, da sodišče višje stopnje preveri nepristranskost, pravilnost in zakonitost odločitev sodišč nižje stopnje. Poleg možnosti, da stranke uveljavljajo pravna sredstva (redna in izredna), pa je že po Ustavi določena pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti pravnih predpisov z Ustavo, varstvo človekovih pravic in svoboščin pa se zagotavlja preko sistema ustavne pritožbe.

Iz opisa dejanskega stanja ni jasno razvidno, kateri instituti bi bili ustrezni za morebitni nadzor nad postopanjem sodišča, zato lahko zaključno izpostavimo, da veljavna zakonodaja omogoča širok nabor mehanizmov za preverjanje dela sodnikov, katerih uporaba je odvisna od dejanskega stanja morebitne kršitve. Pobuda predlagatelja, da se uvede posebna komisija, ki bi preučila napake sodnikov, ni primerna za nadaljnjo obravnavo, saj so nadzorni mehanizmi nad delom sodnikov že ustrezno urejeni na normativni ravni.

 


[1] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21.

[2] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[3] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve in 36/19 – ZDT-1C.

[4] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE.

Komentarji