Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Napake pri delu sodnikov in plačilo škode

725 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Sodnica je v zapuščinskem postopku med narokom in izdanim sklepom spremenila obseg zapuščine brez vednosti in soglasja dedičev. To je storila zato, ker oporočna dedinja ni odgovorila na njeno pošto, ki je ni prejela ... in je s tem zaključila postopek v korist ene stranke in veliko škodo druge. Višje sodišče ni ugotovilo napak, ker je izhajalo iz predpostavke, da gre za dedni dogovor, ne pa za očitne hujše napake v upravnem postopku. Kljub prizadevanju pritožnice da so take spremembe, ki so dokazane iz več dokumento in povročijo veliko škodo pritožnici je sodba postala pravnomočna. Država je odgovorna za škodo, ki jo z neustreznim delom in napakami povzročijo sodniki. Potrebno je uvesti nadzor nad upravnimi postopki na sodiščih, kjer sodniki zdaj, po času korone tako hitijo, da povzročajo veliko škodo in zavračajo vse dokazljive postopke vračunanja in izločanja, ker bi to upočasilo izdajo sklepa ter vztrajajo pri tem, da se sklepa dedne dogovore. Predlagam komisijo, ki bi posebej proučila napake sodnikov in odgovornost države za vestno delo svojih organov in takše sodnike, ki naredijo več napak res kaznovala. Morda ne preko plače, če to ni mogoče, zanesljivo pa s tem, da tak delavec ne more napredovati, da se mu uvede nadzor nad njegovim delom in tudi da se poplača škoda, ki so jo s svojimi napakami naredili državljanom.

32 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D Doni.pes 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


20. 6. 2022

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) na podlagi 37. člena Zakona o državni upravi[1] opravlja naloge na področjih organizacije in statusa sodišč, državnega tožilstva, državnega odvetništva, ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic, nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in državnega odvetništva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, civilnega in kaznovalnega prava, sistemskega urejanja omejevanja korupcije, sodnih postopkov, alternativnega reševanja sporov, pravosodne uprave, odvetništva, notariata, izvrševanja kazenskih sankcij in druge naloge, ki jih določa zakon.

V razmerju do sodne veje oblasti ministrstvo, kot organ izvršilne veje oblasti, ne more presojati oziroma ocenjevati vsebinskih odločitev sodnika v konkretni zadevi ter posegati v odločitve sodišč, saj bi s tem posegalo v sodni postopek, kar bi pomenilo kršitev ustavnih načel o neodvisnosti sodnika pri opravljanju sodniške funkcije in delitvi oblasti. Če gre v konkretnih primerih sodnega odločanja za izkazljive napake, ki jih nikakor ni možno umestiti v okvir neodvisnega sodniškega odločanja, so za sankcioniranje tovrstnih prekoračitev že določeni nadzorni mehanizmi. Odgovornost sodnikov normativno urejajo Ustava RS[2], Zakon o sodniški službi[3] in Zakon o sodiščih[4], in to skozi institute, kot so ocena sodniške službe, ugotavljanje disciplinske odgovornosti ter službeni nadzor sodnikovega dela. Uporaba posameznih institutov je primarno v pristojnosti predsednikov sodišč in sodnega sveta, določene vzvode pa ima v omejeni obliki tudi minister, pristojen za pravosodje.

Poleg navedenega imajo v konkretnih sodnih postopkih ključno vlogo tudi procesni predpisi, ki določajo pravna sredstva, saj le-ta strankam omogočajo, da sodišče višje stopnje preveri nepristranskost, pravilnost in zakonitost odločitev sodišč nižje stopnje. Poleg možnosti, da stranke uveljavljajo pravna sredstva (redna in izredna), pa je že po Ustavi določena pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti pravnih predpisov z Ustavo, varstvo človekovih pravic in svoboščin pa se zagotavlja preko sistema ustavne pritožbe.

Iz opisa dejanskega stanja ni jasno razvidno, kateri instituti bi bili ustrezni za morebitni nadzor nad postopanjem sodišča, zato lahko zaključno izpostavimo, da veljavna zakonodaja omogoča širok nabor mehanizmov za preverjanje dela sodnikov, katerih uporaba je odvisna od dejanskega stanja morebitne kršitve. Pobuda predlagatelja, da se uvede posebna komisija, ki bi preučila napake sodnikov, ni primerna za nadaljnjo obravnavo, saj so nadzorni mehanizmi nad delom sodnikov že ustrezno urejeni na normativni ravni.

 


[1] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21.

[2] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[3] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve in 36/19 – ZDT-1C.

[4] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE.

Komentarji




  • F Ferenc

    www.rtvslo.si/slovenija/za-sodnico-ki-je-odlocala-o-tozbah-glede-posojil-v-svicarskih-frankih-uveden-disciplinski-postopek/740598

     

    Disciplinski tožilec pri sodnem svetu je sledil pobudi predsednika višjega sodišča v Ljubljani in zoper sodnico Katarino Marolt Kuret, ki je odločala o tožbah glede posojil v švicarskih frankih, uvedel disciplinski postopek.

  • F Ferenc

    www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/disciplinski-postopek-za-sodnico-v-zadevi-o-posojilih-v-svicarskih-frankih-316724

    Višje sodišče v Ljubljani je po preučitvi vseh okoliščin ugotovilo, da obstajajo razlogi za vložitev pobude za uvedbo disciplinskega postopka zoper višjo sodnico v Ljubljani Katarino Marolt Kuret.

    Med letoma 2017 in 2024 je namreč soodločala o pritožbah glede posojil v švicarskih frankih, čeprav je imela tudi sama takšno posojilo, je poročal časopis Dnevnik.

    "Pobuda bo posredovana disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu RS. Hkrati bo podana tudi pobuda za obravnavo zadeve pred komisijo za etiko in integriteto, saj gre za tematiko, ki se dotika vprašanja spoštovanja načel, ki so določena v kodeksu sodniške etike," je povedal direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden.

    Marolt Kuret je februarja 2024 prvič sama predlagala svojo izločitev iz obravnavanja zadev, ki se nanašajo na posojila v švicarskih frankih. Da je tudi sama stranka v postopku, v katerem se obravnavajo posojila v frankih, pa je sodišče obvestila novembra lani, so v ponedeljek za STA pojasnili na višjem sodišču v Ljubljani.

    Od takrat je v še devetih zadevah podala predlog za izločitev, ki mu je predsednik sodišča skladno z določbami zakona o pravdnem postopku ugodil. Da je sodnica tudi sama stranka v postopku, v katerem se obravnavajo posojila v švicarskih frankih, pa so na ljubljanskem višjem sodišču prvič izvedeli iz njenega predloga za izločitev v novembru 2024.

  • F Ferenc

    Še ena sramota za sodstvo, Tržičan je, še vedno brez odškodnine, Rop jo seveda dobi....

     

     

    www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zrtev-podivjanih-psov-se-caka-na-pravico-sram-me-je-da-sem-drzavljan-v-tej-drzavi/

  • F Ferenc
  • o opazovalka

    Ne vem sicer kdo je za to odgovoren ampak dobili smo vabilo na zapuščinsko obravnavo in ker nas ni bilo doma, nas je čakal listek, da lahko pošto dvingemo v roku 15 dni. Zapuščinska obravnava je bila pa 10 dni pred datumom, ko bi naj dvignili pošto. Enako je z vabili za prisostvovanje geodetskim meritvam. To bi morali pravilno urediti.

  • Ikona uporabnika Predator Predator

    Vabilo na zapuščinsko razpravo je potrebno brati počasi in v celoti od prve do zadnje besede in bi videli da se sodnica ni zmotila. Tudi pri nas bi se kmalu zgodilo kot omenjeni primer, a smo imeli srečo da smo ob klepetu ob kavi nekaj dejali na to temo in mi je nznanec v skupini sugeriaral da moramo NUJNO prebrati vse kar piše na vabilu, da ne bomo ostali praznih rok.

    Se pa strinjam z vami, da bi moral dedič tudi če ne pride na sodišče dobiti tisto kar mu pripada.

  • e eli

    SODNIKI, TOŽILCI, ODVETNIKI BI MORALI KAZENSKO ODGOVARJATI ZA NAPAKE, KI JIH NAREDIJO IN TUDI ODŠKODNINSKO PLAČATI. Ravno zato, ker vedo, da ne bodo odgovarjali...se jim fučka za napake in jim ni mar koliko ljudi je prizadetih.To, kar se dogaja pri nas, je nesprejemljivo. Ker vedo, da so zaščiteni, jim je vseeno koliko smo prizadeti mi zaradi šlamparije, ki jo počnejo. In ukiniti trajne mandate sodnikom.

    V sodstvu je kup nepravilnosti -že ko samo gledamo koliko odškodnine dobi nek politik....in koliko navaden državljan za npr.klevetanje (NESPREJEMLJIVO).

    Ta primer dedovanja bi pa jaz šla do ustavnega in tudi EU sodišča, ker je nesprejemljivo kar se je zgodilo dedinji, ki ni dobila pošte.

  • o obhodnik

    korona je samo izgovor vsem ki jo pravzaprav negirajo.

    se strinjam da izvajajo čudne zaključke.

    vem za primer dolgoletnega pravdanja, kjer so nekateri dediči že pomrli zaradi dolgotrajnosti. odvetniki prilagajo predloge in soglasja, dediči se načelno strinjajo a sodnik je odredil da bo odločil po 14 letih pravdanja, niti ne pravdanja ampak prestavljanja obravnav iz povsem različnih razlogov, zaradi večjega števila dedičev, lastniško skupnost.

    pa to je absurd, saj to je itak jasno, treba je določiti deleže. in tudi tu je prepustil to odvetnikom dedičev, na kancu pa zagrozil, da bo zaključil.

    sodniki ne dojemajo da smo v 21 stoletju in znamo brati zakone in marsikdo en potrebuje odvetnika ampak ga mora imeti ker tako zahteva sodišče...