Dostopnost centrov za avtizem tudi po 18 letu
Avtizem je najhitreje naraščajoča razvojna motnja. Še pred nekaj leti je bila stopnja pojavnosti avtizma 1-2 % v populaciji, iz razvitih držav, kjer imajo tudi spremljavo precej bolje razvito, poročajo o 10 % med dečki. Pri nas se ta pojavnost ne spremlja, če bi se, bi se država lahko bolje pripravila na širjenje razvojnih vrtcev, vrtcev z dodatnimi oddelki za avtizem, šolami z dodatnimi oddelki, dodatnimi specialnimi pedagogi ipd.
A tu govorim le o tistih otrocih in mladih, ki jih s presejalnimi testi odkrijejo zdaj. Naša stroka pa je skozi sito spustila (zaradi nedostopnosti storitev še posebno zdravstvenih storitev), na stotine, če ne na tisoče mladih s simptomi avtizma in Aspergerjevega sindroma, ki bi v času šolanja in še bistveno bolj v kasnejšem življenju potrebovali pomoč in prilagoditve. Problem pa je diagnosticiranje, saj je le to na voljo le v centrih za avtizem in to do 18. leta starosti. Tudi podporne terapije in pomoč so na voljo le do 18.leta, potem pa so mladi in njihovi starši prepuščeni trgu in samoplačniškim terapijam. Žal pa avtizem po 18. letu ne izgine, zato bi morali uvesti dostopnost teh centrov za avtizem tudi za osebe po 18.letu in omogočiti diagnosticiranje avtizma kadarkoli kasneje v življenju in sicer v sklopu javnega zdravstvenega sistema.