Zaostritev zahtev za pridobitev slovenskega državljanstva

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/17; v nadaljevanju: ZDRS) v svojem 10. členu določa pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo. ZDRS v prvem odstavku 10. člena določa, da državljanstvo Republike Slovenije lahko pridobi oseba, če dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo in če izpolnjuje naslednje pogoje:

• da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije;
• urejen status tujca;
• da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost;
• da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni;
• da ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, ali da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta;
• da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;
• da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države;
• da ima poravnane davčne obveznosti;
• da da prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije.

ZDRS v 26. členu določa pogoje za odvzem državljanstva. Državljanu Republike Slovenije, ki dejansko živi v tujini in ima tudi tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljanstvo Republike Slovenije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije. Nadalje se v skladu s 26. členom ZDRS za delo s katerim se škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije, šteje:

• če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost meri na rušenje ustavnega reda Republike Slovenije;
• če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe škoduje interesom Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje s svojim delom v državnem organu ali organizaciji tuje države;
• če je oseba pogosti storilec kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in prekrškov zoper javni red;
• če oseba kljub pozivu pristojnega organa odkloni izpolnitev z ustavo in zakonom predpisane dolžnosti državljana Republike Slovenije.

Iz veljavne zakonske ureditve izhaja, da so med pogoji za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo že uvrščeni pogoj znanja slovenskega jezika za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, pogoj zagotovljenih sredstev za preživljanje in pogoj, da oseba ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, ali da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta. Predlagani pogoji so v okviru svojega namena že zajeti v ZDRS, razen predlaganega pogoja jasnega in nedvoumnega razloga za priselitev v Slovenijo in tečaja slovenske kulture in načina obnašanja. V zvezi s tem pojasnjujemo, da je eden izmed pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije tudi urejen status tujca, katerega si oseba lahko uredi v skladu z določili Zakona o tujcih, če izkaže zakonski namen za pridobitev dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji. Izpit iz slovenskega jezika, ki ga morajo obvezno opraviti prosilci za državljanstvo, občasno že vključuje poznavanje nekaterih področij iz kulture in zgodovine Slovenije. Ob koncu postopka pa mora vsak prosilec pred pridobitvijo državljanstva podati svečano prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, katere namen je, da prosilec za državljanstvo poda izjavo o izpolnjevanju dolžnosti in obveznosti državljana Republike Slovenije. Glede na navedeno ocenjujemo, da ni razlogov za spremembo zakonodaje, ki določa pogoje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo.

Hkrati tudi ocenjujemo, da ni potrebe po dopolnitvi določbe o odvzemu državljanstva, saj le-ta že sedaj omogoča odvzem državljanstva državljanu, ki je pogost storilec kaznivih dejanj ali prekrškov ali je kako drugače prekršil dolžnosti, ki so predpisane z ustavo ali z zakonom. Pri tem pa dodajamo, da državljanstva ni možno odvzeti državljanu Republike Slovenije, če bi z odvzemom ostal brez državljanstva.