10. 5. 2022
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Uvodoma pojasnjujemo, da osebna izkaznica ni obvezen dokument. Zakon o osebni (Uradni list RS, št. 35/11, 41/21 in 199/21) v drugem odstavku 2. člena določa, da mora imeti osebno izkaznico samo polnoletni državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki nima drugega veljavnega uradnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, ki ga je izdal državni organ. Navedeno pomeni, da identifikacijski dokument za otroke ni obvezen, po 18 letu starosti pa se lahko državljan prosto odloča med različnimi vrstami identifikacijskih dokumentov.
Starih osebnih izkaznic, ki so bile izdane pred 28.3.2022 in niso biometrične, državljanom ni potrebno menjati in jih lahko uporabljajo do poteka. Vse nove osebne izkaznice pa so biometrične. Državljan ne more izbirati ali mu bo izdana osebna izkaznica brez ali z biometrijo. Z Zakonom o osebni izkaznici se namreč izvaja Uredba (EU) 2019/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 67). Uredba določa, da morajo biti biometrične vse osebne izkaznice, ki se izdajajo z veljavnostjo enega leta ali več. Polnoletnim državljanom se izda osebna izkaznica z veljavnostjo desetih let, po dopolnjenem sedemdesetem letu, pa celo s trajno veljavnostjo.
Glede na vsebino predloga pojasnjujemo tudi, kaj pomeni, da je osebna izkaznica biometrična. Ob vlogi za izdajo oseben izkaznice, državljan predloži svojo fotografijo, po dopolnjenem 12 letu starosti pa se mu odvzameta tudi dva prstna odtisa. Izdelana osebna izkaznica vsebuje pomnilniški medij (čip), na katerem so zapisni podatki, ki so tudi sicer vidno zapisani na osebni izkaznici, podatka o fotografiji in dveh prstnih odtisih[1] pa sta zapisna v biometrični obliki. Zakon o osebni izkaznici v 19. členu izrecno določa, da se prstna odtisa, ki sta odvzeta ob vlogi, v evidenci izdanih osebnih izkaznic ne hranita in uporabljata za druge namene. Po vročitvi osebne izkaznice se namreč iz evidence brišeta. Če osebna izkaznica ne bi bila vročena v roku 90 dni, se brišeta v roku 90 dni po izdaji osebne izkaznice.
Zakon hkrati v 19. členu določa, da se evidenca izdanih osebnih izkaznic vodi in vzdržujejo za namene preverjanja istovetnosti, državljanstva, elektronske identifikacije in elektronskega podpisovanja ter prehoda državne meje. Obdelava osebnih podatkov iz evidence izdanih osebnih izkaznic je dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje tega namena. Dodatno 20. člen zakona izrecno določa, da se lahko podoba obraza imetnika osebne izkaznice, shranjena kot biometrični podatek, in prstni odtisi oziroma prstni odtis, shranjen kot biometrični podatek na čipu, uporabljajo le za preverjanje verodostojnosti osebne izkaznice in istovetnosti imetnika osebne izkaznice pri prehajanju države meje (tako imenovana kontrola 1:1) in nikakor ni namenjena sledenju s kamerami na velike razdalje, kot navaja predlagatelj.
Vsi podatki o državljanu, zapisani na čipu, so enako kot na slovenskem potnem listu zaščiteni s kriptografskimi mehanizmi, kar pomeni, da so zaščiteni ter kriptirani z infrastrukturo javnih ključev in elektronskim podpisom tako, da je njegov imetnik varen pred njihovim spreminjanem, brisanjem in zlorabami. Za zagotavljanje varnosti se uporablja standard ICAO (International civil aviation organization).
Glede na navedeno ocenjujemo, da je predlog posledica napačnega razumevanja področja, njegova implementacija pa ni potrebna, niti mogoča.