Določitev plač za vse

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

S prenosom področja plač v javnem sektorju v Ministrstvo za javno upravo in z vzpostavitvijo sistema svobodnega kolektivnega pogajanja ostaja namreč Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve na področju plač pristojno le za Zakon o minimalni plači.

Na podlagi navedenega menimo, da predlaganega ukrepa za vse plače v Sloveniji ni mogoče sprejeti. Sistem plač je tako kot v vseh državah članicah EU, tudi v Sloveniji urejen s kolektivnimi pogodbami, ki jih svobodno sklepajo delodajalci oziroma njihova združenja in sindikati, kot predstavniki delavcev, organizirani na različnih ravneh. V primeru javnega sektorja kot delodajalec v pogajanjih nastopa vlada . Vlada nima pristojnosti posegati v način določanja plač med delodajalci in sindikati v zasebnem sektorju, kot tretji partner v socialnem dialogu pa lahko glede politike plač predlaga določene usmeritve, ki bi jih po njenem mnenju partnerji lahko upoštevali pri sklepanju kolektivnih pogodb. V času tranzicije in razvijanja socialnega dialoga smo v Sloveniji socialni partnerji in vlada sklepali socialne sporazume in dogovore o politiki plač, ki so vsebovali tudi zavezujoče usmeritve glede oblikovanja in višine oziroma povišanja plač.Običajno so bile na zahtevo socialnih partnerjev njihove določbe tudi uzakonjene. Po vzpostavitvi sistema kolektivnih pogodb in svobodnega bipartitnega pogajanja o plačah med delodajalci in delojemalci, pa se vlada v politiko oblikovanja plač v zasebnem sektorju neposredno ne vključuje več. Predlagani način določanja plač bi bil po našem mnenju v nasprotju z uveljavljenim sistemom kolektivnih pogodb. Predlagano rešitev bi teoretično lahko uresničili le, če bi o tem dosegli soglasje med socialnimi partnerji in sklenili ustrezen dogovor oziroma sporazum, s katerim bi vlada dobila podlago za sprejem predlaganega ukrepa.