Sofinanciranje plačil zasebnega varstva otroka, ki ni bil sprejet v javni vrtec
Po dosedanji ureditvi velja sledeče:
»24.b člen Zakona o vrtcu (sofinanciranje varuha predšolskih otrok)
Varuhu predšolskih otrok se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za namen sofinanciranja plačil staršev za varstvo otroka, ki ni bil sprejet v javni vrtec in je uvrščen na čakalni seznam. Varuhu pripadajo sredstva v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v vrtec.
Sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče oziroma občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče skupaj z vsaj enim od staršev, za čas, ko je otrok uvrščen na čakalni seznam javnega vrtca.
__________________________________________________________________________________________________________________
V osnovi predlagam, da se smiselno dopolni zgornji člen z besedilom, da mora varuh otrok staršem odbiti celoten znesek prejete subvencije s strani občine pri vsakomesečnem plačilu vrtca. S tem se izognemo interpretaciji pri varuhih, da gre za nekakšno nagrado varuhu oz. dodatno plačo, ki je ni potrebno v celoti odbiti. Ker to se dogaja, da del subvencije varuh zadrži zase, čeprav zakon meni osebno deluje nedvoumno.
Drugi predlog pa je, da se obrne financiranje, tako da subvencijo za plačilo zasebnega varstva prejme starš.
Le-ta kot običajno poravna plačilo položnice varstvu. S tem se ravno tako zagotovi, da je subvencija v celoti ustrezno izkoriščena.
Ta namenski prejemek je potrebno izvzeti pri dohodkih druzine, ki se upoštevajo za otroški dodatek, štipendijo, malico itd.
Saj se tudi odhodki za varstvo otroka nikjer ne upoštevajo, pa obstajajo. Običajno so še višji kot je višina plačila za vrtec.
Širše razmisljanje pa je, da bi bilo koristno omenjeno možnost subvencije varstva zagotoviti vsem staršem, katerih otroci izpolnjujejo pogoje za vrtec, pa ga ne obiskujejo, ne le staršem otrok, ki so na čakalnem seznamu. Poleg tega tudi, da se zasleduje drug cilj, to je varnost in socializacijo otrok, ki ne obiskuje vrtca ne pa sofinanciranje varuhov v razvidu. To pomeni, da starši lahko sami razpolagajo, h komu bodo otroka peljali. Ponekod zasebnega varstva iz razvida sploh ni v bližini. Varstvo za plačilo pa je na voljo.
Vsi starši namreč vsaj občasno potrebujejo zunanje varstvo, ki ni nujno varstvo otrok iz razvida. Pa ni nujno, da si ga lahko privoščijo. 96€ mesečno subvencije za 1.starostno obdobje, pokrije kar nekaj ur varstva. S to opcijo se reši kar nekaj stisk in zasleduje največjo korist otroka, da ga starši ne pustijo samega doma, ker morajo nujno nekaj opraviti in ker ni nikogar, ki bi otroka lahko čuval. Otrok se z varstvom seznani z drugimi osebami, privaja na druge odrasle in otroke in ne živi samo v domačem mehurčku. Privaja se na to kar ga čaka v vrtcu.