Predlagam, da se pripravi seznam nepremičnin v lasti države in lokalne samouprave, ter cerkva.
Te podatki so že javni, vendar izjemno težko dostopni, kar otežuje nepremičninski razvoj, ki bi koristil davkoplačevalcem.
Seznam oz. aplikacijo za lažje iskanje in pregled naj pripravi GURS.
Če bo predlog prejel vsaj 35 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi Zakona o katastru nepremičnin – ZKN (Uradni list RS, št. 54/21) v katastru nepremičnin vodi in vzdržuje podatke o parcelah, stavbah in delih stavb, ki so na območju ozemlja Republike Slovenije. Pred uveljavitvijo ZKN (4. 4. 2022) so se podatki o parcelah, stavbah in delih stavb vodili v 3 ločenih evidencah (zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin) v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/06 in nasl.). Med podatki o parcelah, stavbah in delih stavb so tudi podatki o lastnikih nepremičnin (parcele, dela stavbe v etažni lastnini), ki se v kataster nepremičnin prevzemajo neposredno iz zemljiške knjige, ki jo na podlagi Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03 in nasl.) vodi sodišče.
ZKN v 126. in 127. členu ureja javnost podatkov:
Pravica do vpogleda oziroma zagotovitev prostega/javnega dostopa v kataster nepremičnin je zakonsko urejena v ZKN. V ZKN ne obstaja izrecna zakonska določba, ki bi geodetski upravi nalagala, da na zaprosilo (kateregakoli) zainteresiranega uporabnika zanj pripravi seznam iz katastra nepremičnin, izdelan po posameznih kriterijih (na primer glede na lastništvo ali namensko/dejansko rabo). ZKN tudi ne določa, da mora geodetska uprava zagotavljati javno objavo seznamov, izdelanih za posamezne skupine podatkov iz katastra nepremičnin, ki bi imeli zgolj informativni značaj. Priprava seznamov bi pomenila nadaljnjo obdelavo podatkov, ZKN pa ni pravna podlaga za nadaljnjo obdelavo podatkov katastra nepremičnin, ki se uporabljajo za drug namen kot so določeni z ZKN – zaradi zagotavljanja pravice javnosti do obveščenosti o stanju nepremičnin v katastru nepremičnin, izvajanja katastrskih postopkov, zagotavljanja večje učinkovitosti in racionalnosti izvajanja uradnih nalog iz pristojnosti organov.
Za zagotavljanje javnosti podatkov katastra nepremičnin so izdelane in delujoče zakonite informacijske rešitve: javnosti je zagotovljen vpogled tistih podatkov, ki jih določa ZKN, na način, ki ga določa ZKN – vsakdo sme brezplačno vpogledati in pridobiti javne podatke o posamezni parceli, stavbi in delu stavbe, ki so vpisani v katastru nepremičnin.
Izdelava seznama nepremičnin v lasti države, lokalnih skupnosti in cerkva bi bila zahtevno strokovno opravilo, ker glede na evidentirane podatke o lastništvu nepremičnin iz katastru nepremičnin ni mogoče nedvoumno in enolično definirati lastništvo po navedenih kriterijih.
Zapis podatkov o lastniku »država« je izredno raznolik, nepremičnine v lasti države niso samo tiste parcele in deli stavb, pri katerih je kot lastnik v zemljiški knjigi vpisana »Republika Slovenija« z matično številko 5854814. Podobno velja tudi nepremičnine v lasti lokalnih skupnosti. Poseben primer velja za nepremičnine, kjer je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisano »javno dobro« in to v različnih variantah (npr. Javno dobro, Javno dobro – pot, Javno dobro – vode, Javno dobro občine), pri čemer brez dodatnih meril oziroma kriterijev ni mogoče nedvoumno določiti, lastnik katerih nepremičnin je država, pri katerih pa je lastnik lokalna skupnost.
Podobno stanje velja tudi za nepremičnine v lasti cerkva. V Sloveniji deluje veliko število registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti. V registru, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, je vpisanih 55 cerkva in drugih verskih skupnosti. Pri tem je treba opozoriti, da v okviru posameznih cerkva, ki so vpisane v ta register (na primer Katoliška cerkev), obstaja več samostojnih pravnih oseb (na primer nadškofija, župnije) vsaka s svojo matično številko, ki so lahko lastniki nepremičnin. Na geodetski upravi ne razpolagamo s seznamom oziroma naborom matičnih številk, ki bi jih lahko uporabili za pripravo seznama nepremičnin v lasti cerkva.
Izdelava predlaganega seznama nepremičnin v lasti države, lokalnih skupnosti ter cerkva ne izvira iz temeljnega delovnega področja geodetske uprave, določenega v Zakonu o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID) in ZKN.
Glede na pojasnjeno stanje vpisa lastništva v zemljiški knjigi, iz katere se prevzemajo podatki v kataster nepremičnin, bi geodetska uprava lahko pripravila zgolj seznam nepremičnin v državni lasti in lasti občin, pri katerih je v katastru nepremičnin lastništvo vpisano z veljavno matično številko. Seznam nepremičnin, ki bi bil izdelan na drug način, ne bi bil pravilen, popoln in celovit ampak bi bil zavajajoč. Tako izdelan seznam ne bi mogel veljati kot potrditev geodetske uprave, da je obdelava podatkov v obliki pripravljenega seznama zakonita, pravilna in popolna.
Po mnenju geodetske uprave bi bilo bolj primerno, da se seznami nepremičnin v lasti države in lokalnih skupnosti pripravijo iz evidenc, v katerih se na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnost – ZSPDSLS-1 (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) vodijo podatki o tovrstnih nepremičninah.
Ureditev javnosti podatkov katastra nepremičnin, določena v ZKN, sledi načelu dostopa javnosti do uradnih objav in temelji na izhodiščih:
Izraz »seznam« ustreza pomenu izraza »zbirni podatki« po ZKN – ti vključujejo podatke katastra nepremičnin o vseh parcelah, stavbah in delih stavb istega lastnika.
Izdelava seznama oziroma aplikacije za lažje iskanje in pregledovanje podatkov katastra nepremičnin (za vse nepremičnine v lasti države, posamezne lokalne skupnosti ter posamezne cerkvene in druge verske skupnosti) bi pomenila pripravo zbirnih podatkov o premoženju istega lastnika. Izdelava takih seznamov ni dopustna, saj bi pomenila prekoračitev koncepta in izhodišč ZKN, komu se dovoljuje pridobivanje zbirnih podatkov iz katastra nepremičnin.
Ureditev ZKN glede zagotavljanja javnosti podatkov evidenc, ki jih vodi, je za geodetsko upravo zavezujoča. Posamezna vprašanja, ki jih ureja ZKN, pa se lahko v drugem zakonu uredijo drugače, zato lahko drug zakon ne glede na ureditev ZKN določi, da se omogoči vpogled in pridobitev izpisa posameznih podatkov ali vrst podatkov, za katere veljajo omejitve vpogleda ali pridobitve podatkov po ZKN.