Vedno se vse vrti okoli minimalne plače in plače zdravnikov. Nikoli pa okoli prispevkov za s.p.je. Trg zaradi razmer zelo nestabilen, zato so samostojni podjetniki najbolj izpostavljeni riziku zaslužka. Predlagam, da se v proces nižanja plač tudi upoštevajo samostojni podjetniki in da se tudi njim znižajo redni prispevki in plačila dohodnine.
Če bo predlog prejel vsaj 35 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Naj uvodoma pojasnimo, da je eno osnovnih načel obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, da pokojnine izhajajo iz dela in plačila za delo ter so odraz predhodno vplačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pokojnina je namreč namenjena zagotavljanju kontinuiranega dohodka po nastopu zavarovalnega primera (v tem primeru: starost) ter s tem ohranjanju primernega materialnega položaja upravičenca. Javni sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa ni tipičen zavarovalniški sistem, saj je z namenom zagotavljanja ustrezne socialne varnosti vsem zavarovancem, dopolnjen z načeloma vzajemnosti in medgeneracijske solidarnosti. Upoštevanje teh dveh načel namreč omogoča prerazporeditev sredstev, zbranih na podlagi vplačil prispevkov. Solidarnost se odraža v posameznikovi pripravljenosti deliti oziroma združevati tveganja kolektivno in sprejeti distribucijske učinke takšnega združevanja. Hkrati se tudi vzajemnost podobno nanaša na združevanje tveganj in virov financiranja na eni strani in razporeditev upravičenosti na drugi strani. Njegovo bistvo je povezanost z dokladnim sistemom financiranja pokojninskega zavarovanja, v katerem se tekoče vplačani prispevki uporabljajo za financiranje tekočih upravičenosti. Skupaj z načelom medgeneracijske solidarnosti se tako vzpostavi sistem, v katerem vsaka generacija sproti prispeva za že pridobljene pravice prejšnjih generacij. Ob hkratnem načelu obveznosti zavarovanja in načelu osebne odgovornosti zavarovancev in delodajalcev je v takem sistemu upravičenost trenutnih uživalcev pravic utemeljena na njihovih plačilih za prejšnje generacije, upravičenost (pravice) posameznikov, ki prispevajo v sistem za trenutne uživalce, pa bo odvisna od prihodnjih zavarovancev.
Glede na trenutno in pričakovano demografijo, bi bilo vsako odstopanje od načela, da pravice izhajajo iz dela in so odraz predhodno vplačanih prispevkov, nova oziroma dodatna finančna obremenitev trenutnih zavarovancev. To je bilo tudi eno ključnih vodil ob pripravi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo), in sicer, da vsako delo šteje, kar pomeni, da je vsako delo podlaga za obvezno zavarovanje in obenem za plačilo prispevkov.
ZPIZ-2 vsebuje kar nekaj ugodnosti, ki so namenjene samozaposlenim osebam. Tako je, skladno z določbo prvega odstavka osnova za plačilo prispevkov za zavarovanca iz 15. člena (samozaposlene osebe), 16. člena (družbeniki) in 17. člena (kmetje) ZPIZ-2 zavarovalna osnova. Vendar pa je, skladno z določbo drugega odstavka 145. člena ZPIZ-2 zavarovalna osnova dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Za zavarovanca iz 15. člena tega zakona (samozaposlene osebe) se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovane osnove zniža za 25%.
Prav tako od 1.7.2013 ZPIZ-2 omogoča delno oprostitev plačila prispevkov po prvem vpisu dejavnosti samozaposlene osebe v register. Skladno z določbo 14. odstavka 145. člena ZPIZ-2 so namreč samozaposlene osebe lahko delno oproščene plačila prispevkov za obvezno socialno zavarovanje:
obračunanih od zavarovalne osnove.
Delna oprostitev plačila prispevkov velja za samozaposlene osebe po prvem vpisu v poslovni ali drug register ali evidenco.
Iz navedenega izhaja, da ZPIZ-2 že nudi nekatere ugodnosti samozaposlenim osebam, kar je mogoče šteti za izjemo od osnovnega načela, da pravice izhajajo iz dela in so odraz plačila za delo ter na osnovi plačila plačanih prispevkov. V primeru nizke pokojnine upravičenca, katerih prispevki ne zadoščajo za odmero pokojnine v višini najnižje pokojnine oziroma v primeru dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obsegu 40 let v višini zajamčene pokojnine, se takemu upravičencu, ob upoštevanju načela medgeneracijske solidarnosti, izplača najnižja oziroma zajamčena pokojnina. To pomeni, da je oseba, kljub predhodno nizkim vplačanim prispevkom in celo delni oprostitvi prispevkov, deležna večjega obsega pravic, kot bi ji šel sicer.
Zakonodajalec je navedene ugodnosti sprejel z namenom ohranjanja ustrezne materialne varnosti samozaposlenih oseb tako v času aktivne dobe, kot tudi v času upokojitve, pri čemer pa je potrebno ob vsakem parcialnem posegu v zakon, upoštevati celovitost sistema ter ohranjati njegovo celovitost in delovanje nemoteno.
MDDSZ je že večkrat poudarilo, da ni naklonjeno parcialnim rešitvam, saj le-te negativno vplivajo na nemoteno delovanje zapletenega sistema, ki ureja enega najbolj občutljivih področij politike. Zato povzemamo, da novim posegom v zakon na način, kot ga predlaga predlagatelj, nismo naklonjeni iz vseh zgoraj navedenih razlogov, hkrati pa poudarjamo, da so ugodnosti za samozaposlene osebe v ZPIZ-2 že zajete. Širjenje ugodnosti bi namreč lahko močno finančno obremenilo ostale zavarovance pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter pokojninsko blagajno.
Uvodoma pojasnjujemo, da sistem prispevkov za socialno varnost ne sodi v okvir Ministrstva za finance, temveč v okvir Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za zdravje kot pristojna resorja za sistem socialne varnosti in socialnega zavarovanja.
Fizične osebe so vključene v obvezno socialno zavarovanje pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja socialnega zavarovanja in socialne varnosti v Republiki Sloveniji, in sicer zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke in zakona, ki ureja trg dela. V okviru navedenih zakonov so določeni zavarovanci in zavezanci za plačilo prispevkov za socialno varnost, osnove in vrste prispevkov, ki se plačujejo za posamezne zavarovance. Prispevke za socialno varnost pa pobira Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).
Glede dela predloga, ki se nanaša na dohodnino pa pojasnjujemo sledeče.
Obdavčitev fizičnih oseb z dohodnino ureja Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19 in 39/22; v nadaljevanju: ZDoh-2), ki določa, da je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Pri obdavčitvi oblikovanja sistema obdavčitve fizičnih oseb je eno izmed ključnih načel načelo pravičnosti, pri katerem se sledi t. im. načelu horizontalne pravičnosti (zavezanci s približno enakimi dohodki so obremenjeni s približno enako dohodnino) in načelu t. im. vertikalne pravičnosti (zavezanci z višjimi dohodki plačajo več davka).
V primeru zavezanca s.p., ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se davčna osnova od odhodka iz dejavnosti (dobiček) ugotavlja kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi z opravljanjem dejavnosti (prvi odstavek 48. člen ZDoh-2. Zavezanec pa lahko znižuje davčno osnovo tudi z upoštevanjem olajšav, določenih v 61. do 66. a členu ZDoh-2, skladno s pogoji, določenimi v teh členih. Nekatere od navedenih olajšav se z novelo Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 39/22; v nadaljevanju: ZDoh-2Z) povečujejo. Od ugotovljene davčne osnove mora zavezanec plačati dohodnino od dohodka iz dejavnosti, pri čemer se upoštevajo stopnje iz davčne lestvice. Zavezanec pa pri odmeri dohodnine lahko upošteva tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo, olajšavo za vzdrževane družinske člane, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 128. člena ZDoh-2.
Zavezanec, ki opravlja dejavnost, pa lahko davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če njegovi prihodki iz dejavnosti v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 50.000 EUR oziroma 100.000 EUR pod pogoji, določenimi v 48. členu ZDoh-2. Pri ugotavljanju navedene davčne osnove se zavezancu priznajo normirani odhodki v višini 80% prihodkov, vendar ne več kot 40.000 EUR ali 80.000 EUR pod pogoji, določenimi v 59. členu ZDoh-2. V tem primeru gre za poenostavljeno, torej pavšalno določitev davčne osnove, za katerega se zavezanec lahko odloči, če izpolnjuje pogoje, določene v ZDoh-2. Dohodnina se v tem primeru odmeri po stopnji 20% in se šteje kot dokončen davek.
V zvezi z znižanjem dohodnine v splošnem pojasnjujemo, da se obremenitev dela v Sloveniji že od leta 2005 znižuje. Zniževala se je za zavezance z nižjimi dohodki (kot primeroma z zviševanjem splošne olajšave za zavezance z najnižjimi dohodki – dodatna splošna olajšava), zviševanje splošne davčne olajšave, širitev davčnih razredov, razbremenitve dela plače za poslovno uspešnost in razbremenitev regresa do določene višine. Prav tako je bila z novelo ZDoh-2Z uvedena višja splošna olajšava, ki se bo do leta 2025 postopoma zvišala na 7.500 EUR in bo v splošnem vplivala na zvišanje neto dohodkov vseh davčnih zavezancev. Navedene spremembe torej niso oziroma ne vplivajo le na določeno skupino davčnih zavezancev temveč na vse davčne zavezance, ki izpolnjujejo določene pogoje iz ZDoh-2.
Na podlagi navedenega poudarjamo, da je predlog, na način, kot je predlagan, torej znižanje prispevkov in dohodnine le za določeno skupino davčnih zavezancev (v konkretnem primeru s.p.) neprimeren, tako z vidika upoštevanja temeljnih načel oblikovanja davčne politike kot nenazadnje tudi z vidika sistema socialne varnosti. Z davčnega vidika bi tovrsten predlog namreč pomenil neenako davčno obravnavo ostalih zavezancev, ki dosegajo podobne dohodke, z vidika socialne varnosti pa bi predlog pomenil poseg v pravice socialnega zavarovanja, posledično pa tudi v pravice, ki izvirajo iz naslova navedenega zavarovanja (nadomestilo za nego družinskega člana, nadomestilo zaradi začasne zadržanosti od dela, pokojnine, itd.).