Dejanska ukinitev zemljiškega dolga
Pravno je bil zemljiški dolg ukinjen zaradi goljufij. Vendra se še t.i zemljiški dolg še vedno dogaja. Predvsem z namenom goljufanja in zaobitve 23. člena Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Kupec ki na podlagi goljufije misli izigrati 23. člen ZKZ, s prodajalecem dogovori posojo denarja in določizavraovanje za to hipoteko na določeni parceli kmetijskega zemljišča.
Ker pri prodaji tega kmetijskega zemljišča, na trgu ni kupca, ki bi hkrati prevzel hipoteko in še plačal kupnino (skupaj vrednost x2), predmetno zemljišče kupi hipotekarni upnik, ki pa fiktivno plača kupnino 8plača samo 1x vrednost).
Res da obstaja izpodbojna tožba, vendra to pomeni obremenjevanje sodišč in povečanje birokaracije, poleg tega se noben noče v to spuščat, saj ima več stroškov kot koristi.
UE v teh primerih ne bi smela odobriti pravnega posla, sploh, če od hipoteke do prodaje ni preteklo več kot 10 let.
Ali da hipotekarni upnik in sorodniki do 3 kolena ne morejo kupiti kmetijskega zemljišča katerega upnik so.
Predlagam, da pristojno ministrstvo to uredi.
Gre za navidezen pravni posel.