Za lažje ločevanje odpadkov

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Na podlagi Zakona o varstvu okolja morajo skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) in Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01) ter tudi drugo zakonodajo na področju ravnanja z odpadki, tako pravne kot tudi fizične osebe odpadke hraniti ločeno in jih tako tudi prepuščati / oddajati. To velja tudi za komunalne odpadke (kamor sodi odpadna embalaža, ki nastaja v gospodinjstvih). Določitev načina prevzemanja (vreče, zabojniki, njihova barva, frekvenca odvozov...) ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov je v pristojnosti občin, ki morajo način prevzemanja opredeliti v občinskem odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki. Ker gre torej v primeru urejanja ravnanja s komunalnimi odpadki za izvirno pristojnost lokalnih skupnosti, so na ravni države predpisane le okvirne zahteve, ki morajo biti izpolnjene v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na področju ravnanja z odpadki. Cene ravnanja s komunalnimi odpadki oblikujejo občine skladno z Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb. Pri določanju obveznosti gospodarskih subjektov na področju embalaže in odpadne embalaže je treba upoštevati Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. V skladu s tem je v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo glede zahtev po označevanju embalaže določeno le, da se embalaža lahko označi zaradi prepoznavanja embalažnega materiala. To označevanje, ki je prostovoljno, mora biti skladno z Odločbo 97/129/ES o določitvi sistema prepoznavanja embalažnih materialov. Cilj te odločbe, ki velja za vso embalažo v EU, je določiti sistem prepoznavanja embalažnih materialov z oštevilčenjem in okrajšavami, tako da se opredeli narava uporabljenih embalažnih materialov (npr. polietilen tereftalat se označi z 1 PET, papir z 22 PAP, aluminij z 41 ALU). Označevanje je namenjeno predvsem osebam, ki odpadno embalažo razvrščajo, reciklirajo, predelujejo. Način zagotavljanja ravnanja s komunalnimi odpadki se razlikuje od države članice do države članice, zato obveznega označevanja odpadne embalaže zaradi lažjega ločenega zbiranja v gospodinjstvih ni možno uveljaviti, ne da bi pri tem kršili Direktivo 94/62/ES. Direktiva ima namreč dva cilja: (i) zagotoviti visoko raven varstva okolja s tem, da se preprečiti ali v največji možni meri zmanjša kakršenkoli vpliv embalaže na okolje ter (ii) zagotoviti delovanje notranjega trga in preprečiti trgovinske ovire kot tudi izkrivljanje in omejevanje konkurence v Skupnosti. Prvega cilja seveda ni mogoče doseči brez sodelovanja končnih uporabnikov embalaže. Ker se zavedamo, da je kvalitetno ločeno zbiranje odpadne embalaže osnova za kvalitetno recikliranje teh odpadkov, je velik poudarek dan ozaveščanju končnih uporabnikov – povzročiteljev komunalnih odpadkov. Zato morajo izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov redno periodično obveščati povzročitelje o pomenu in ciljih ločenega zbiranja. Večina izvajalcev javne službe je tudi pripravila in gospodinjstvom razdelila brošure ali navodila v kakšni drugačni obliki o pravilnem ločenem zbiranju odpadkov. Glede na to, da je večina odpadne embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih, iz plastike, kovin ali papirja, smatramo, da ločeno zbiranje odpadne embalaže ne bi smelo povzročati večjih težav. Verjetno je težja sama odločitev vsakega posameznika o tem, da bo odpadke ločeno zbiral in jih kot take tudi prepuščal. Zato v tem letu na ministrstvu pripravljamo sklop predpisov, s katerimi želimo spodbuditi vse člene v verigi ravnanja z odpadki, od povzročiteljev komunalnih odpadkov dalje, k ločenemu zbiranju. Naš cilj je, da se količina mešanih komunalnih odpadkov v prihodnjih desetih letih zmanjša vsaj za polovico. Za konec naj še enkrat poudarimo, da zaradi preprečevanja trgovinskih ovir ter izkrivljanja in omejevanja konkurence v Skupnosti ni mogoče predpisati obveznega označevanja embalaže z barvami, ki bi označevale embalažni material. Prav tako ni mogoče, ob upoštevanju veljavne zakonodaje, na ravni države predpisati barv zabojnikov ali vreč za ločeno zbiranje posameznih odpadkov. Ker gre naloge, ki sodijo v izvirno pristojnost lokalnih skupnosti, bodo tudi vsi novi predpisi določali le okvirne zahteve, ki morajo biti izpolnjene v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na področju ravnanja z odpadki.