Povečanje števila družinskih zdravnikov
Obstaja več predlogov, kako rešiti problem pomanjkanja družinskih zdravnikov - od dviga plač zdravnikov, do zaposlovanja tujih zdravnikov, izboljšanja delovnih razmer, uvedba naprednejših informacijskih sistemov, ki bi zmanjšali obseg administrativnega dela itd. Leta 2020 je primanjkovalo 185 družinskih zdravnikov, do leta 2023 pa naj bi jih manjkalo že 341 (Vir: www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/dobiti-zdravnika-srecno-nakljucje/).
Spomladi l. 2021, sredi epidemije in enega večjih izzivov slovenskega zdravstva, je luč ugledala novica, da sta slovenski medicinski fakulteti povečali vpis smeri študija splošne medicine (UL MF s 165 na 205, UM MF s 96 na 106). S tem naj bi se v nekaj letih rešila problematika pomanjkanja po državi.
Kot nekdo, ki je študiral in diplomiral na UL MF, bi najprej želela izpostaviti dvoje:
1. Študij medicine je bil že s 165 študenti na letnik manj kvaliteten, zaradi pomanjkanja prostorov in izobraževalnega kadra. Dvig vpisa bo to zgolj še poslabšal, kar pa se k sreči zaveda tudi fakulteta sama.
2. Letno se zapolni približno 45 - 50% vseh odprtih mest za družinske zdravnike (skupaj nacionalnih in z znanim plačnikom), kar je samo 13 % mest med vsemi specializacijami (Vir: www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/specialiacije/aktualni-razpisi/staqnje-razpisov-na-dolocen-dan/stanje-prijav-na-jrs-2021-02---na-dan-17-1-2022.pdf. Tekom študija in z delom v bolnišnicah žal večkrat dobiš občutek, da je specializacija družinske medicine manjvredna med drugimi kolegi zdravniki specialisti. Hkrati so tudi obremenitve veliko večje, kar pa s plačo ni kompenzirano.
Menim, da dvig vpisa ne bo prinesel pomembneje večjega števila družinskih zdravnikov, ker ni nobenega zagotovila, da bodo ti dodatno vpisani dejansko izbrali specializacijo družinske medicine. In zagotovilo izbire te specializacije je edino, kar bi dejansko rešilo problematiko pomanjkanja, in kar bi dejansko lahko uporabili za napoved v daljšem časovnem obdobju.
Moj predlog je, da bi fakulteti odprli novo študijsko smer DRUŽINSKA MEDICINA. Vemo, da je potrebnih veliko število točk za vpis na smer SPLOŠNE MEDICINE in da dostikrat kdo ni sprejet, čeprav si to želi in bi bil odličen zdravnik. Nova smer DRUŽINSKE MEDICINE bi imela vsaj v začetku nižje omejitve, zato bi se lahko za to odločali tisti, ki si res želijo študirati medicino, pa na splošno niso bili sprejeti. Splošna smer bi omogočala prosto izbiro specializacije na koncu (tudi družinske navsezadnje), smer družinske medicine pa bi bila obvezana k izbiri te specializacije (pravni vidik tega naj dodela ministrstvo in druge inštitucije).
Program se ne bi rabil veliko razlikovati od programa splošne medicine, lahko pa bi ga s časom dopolnili z dodatnimi predmeti na temo integracije širokega znanja drugih specializacij, ki ga družinskih zdravnik potrebuje, tudi teme o predpisovanju redne terapije za kronične bolezni, več prakse v zdravstvenih domovih itd. Zagotovo bi študenti drugače usvajali znanja, če bi jasno vedeli, kako jih bodo uporabljali. Zdravstveni domovi bi lahko že od prvega letnika ponujali štipendije in si tako zagotovili zdravnike po koncu študija v svoji ustanovi.
Na koncu študija in specializacije bi tako imeli zagotovljeno (večje) število družinskih zdravnikov + še ocenjenih 13 % tistih, ki si družinsko medicino izberejo po programu splošna medicina (odstotek bi se na račun nove smeri lahko zmanjšal).