Ureditev prehodnih hlevov-zavetišč za inšpekcijsko odvzete rejne živali
Slovenija je ena redkih držav, če ne celo edina v Evropi, kjer inšpektorji nimajo nobene možnosti namestiti odvzete rejne živali, z izjemo kopitarjev, ki jih sprejema Društvo za zaščito konj Velenje. Inšpektorji pogosto iščejo rešitve tako, da poskušajo te živali, na licu mesta, nekomu odprodati, kar pa jim vedno ne uspeva. Zaradi tega se ob odvzemih dogaja, da se živali, kljub slabemu rejnemu stanju, odpeljejo v klavnice, se evtanizirajo, pogosto pa se zgodi, da tudi breje živali končajo v klavnicah, kar je za razvito državo, nesprejemljivo. Zaradi težav z namestitvijo odvzetih rejnih živali, se dogaja, da se posamezni postopki vlečejo v nedogled, živali pa tudi v času postopka umirajo mučne smrti.
Glede na to, da je tudi tranzitni promet z živimi živalmi skozi Slovenijo ogromen, je nedopustno, da država nima, v primeru prometne nezgode, možnosti namestitve teh živali, ampak se zgodi, da se jih na licu mesta lahko samo še usmrti. Terminal za živino v Luki Koper, pa takim primerom ni namenjen, ampak je namenjen za za pretovor živine.
Država v Skladu kmetijskih zemljišč razpolaga z veliko zemljišči po vsej Sloveniji, ki jih sicer daje v najem za minimalna plačila, na nekaterih so tudi že objekti, ki potrebujejo manjše obnove in prenove in bi se lahko takoj uporabili za neke vrste prehodne hleve za inšpekcijsko odvzete živali. Tako bi lahko z minimalnimi stroški v kratkem, doglednem času postavili - uredili kar nekaj prehodnih hlevov za takšne živali.
Živali iz takšnih prehodnih hlevov, se lahko v miru rehabilitirajo, se kasneje odprodajo, s čemer se lahko delno pokriva delovanje takšnih zavetišč. Inšpektorji pa tudi ne bi več imeli težav z namestitvijo odvzetih rejnih živali.
Takšni hlevi bi lahko služili tudi kot izobraževalne ustanove za veterinarje, za poklicno usposabljanje hlevarjev, skrbnikov živali, pa za kovače, obrezovalce kopit, ... Tukaj bi se lahko opravljala tudi obvezna praksa za študente in dijake različnih profilov, saj takšna posestva potrebujejo tudi vzdrževalce, vrtnarje , razne načrtovalce, arhitekte in podobno. Tu bi se lahko organizirale tudi razne druge profitne dejavnosti ( sejmi, terapije, predavanja, usposabljanja za prevoz živih živali, ...), iz katerih bi se lahko delno financiralo delovanje takšnih prehodnih hlevov. Odprla bi se nova delovna mesta. Delo bi lahko opravljali delavci preko javnih del, ljudje, ki morajo oddelati družbenokoristna dela, prav bi bilo pa tudi, da bi tu lahko naloženo kazen za mučenje živali odslužili mučitelji. Slednji seveda pod nadzorom.
Če se je lahko naredilo in financiralo moderno zavetišče za zapuščene pse in mačke, potem se lahko tudi za inšpekcijsko odvzete rejne živali. Standarde za takšna zavetišča - prehodne hleve, je že postavilo Društvo za zaščito konj v svojih dveh centrih, v Rehabilitacijskem centru Petra v Orovi vasi pri Polzeli in Centru za konje s posebnimi potrebami Alisa na Praprotni polici v Cerkljah na Gorenjskem. Od tu se lahko izhaja in nadgrajuje.
Vladi predlagam, da sprejme predlog in takoj pristopi k ustanovitvi takšnih prehodnih hlevov, vsaj po enega manjšega v vsakem območnem uradu UVHVVR ali enega do dveh večjih, ki bi lahko pokrivala celo Slovenijo in s tem omogoči tudi odvzetim rejnim živalim možnost za normalno rehabilitacijo in življenje.