Vlada naj pripravi predpis, da bi se volitve izvedle vse na en dan v letu. Tudi referendum naj bi se izvedel sočasno z volitvami.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Neposredne volitve na državni ravni so: volitve poslancev v državni zbor, volitve predsednika republike in volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Za vsako vrsto od naštetih volitev je državni zbor sprejel zakon, ki podrobneje ureja področje volilnega sistema in postopek izvolitve predstavnikov. Temeljni volilni zakon je Zakon o volitvah v državni zbor[1] (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ), za katerega spremembo je zahtevana[2] dvotretjinska podpora poslancev. Večina določb tega zakona se smiselno uporablja tudi za volitve predsednika republike in volitve v Evropski parlament. Redne volitve v državni zbor se opravijo na štiri leta. Predčasne volitve pa se opravijo, če se državni zbor razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe. Volitve predsednika republike morajo biti opravljene pred iztekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika republike. Prav tako se na pet let izvedejo volitve poslancev iz RS v Evropski parlament. Zakoni natančno določajo, v kakšnem časovnem obdobju pred potekom mandata zaradi zagotavljanja kontinuitete oblasti je potrebno razpisati in izvesti volitve. Glede na različne poteke mandatov in tudi morebitna predčasna prenehanja mandatov enotnega dne volitev na državni ravni tako ne bi bilo mogoče izvesti.
Redne lokalne volitve, na katerih se volijo župan in člani občinskega sveta, so razpisane vsaka štiri leta in se v skladu z zakonom[3] opravijo tretjo nedeljo v novembru. Takšna ureditev je bila uveljavljena z novelo Zakona o lokalnih volitvah leta 2017. Razlogi za določitev vnaprej določenega dneva so predvidljivost in stabilnost sistema lokalnih volitev, pa tudi lažje usklajevanje opravil organov, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi rednih lokalnih volitev, predlagateljev kandidatur in kandidatov. Tako tudi kombinacija izvedbe državnih in lokalnih volitev na isti dan ne bi bilo mogoča zaradi različnega poteka rokov mandatov. Glede istočasne izvedbe lokalnih in državnih volitev je potrebno opozoriti, da so za zakonitost in izvedbo lokalnih volitev pristojni drugi volilni organi kot za državne volitve. Če bi se volitve izvedle istočasno, bi bili aktivni vsi volilni organi, tudi na volišču bi morala biti dva volilna odbora. Slednje pomeni, da če bi bil nekdo član občinskega volilnega organa, fizično ne bi mogel istočasno opravljati tudi funkcije člana državnega volilnega organa. Lahko bi se zgodilo, da bi v manjših krajih ravno pri volilnih odborih, ki jih je največ (prek 3.000 za državne volitve) in nadzirajo glasovanje na volišču, bil problem zagotoviti zadostno število članov in nadomestnih članov. V tem primeru tudi ne moremo govoriti o zmanjšanju stroškov volitev.
V Sloveniji med oblike neposredne demokracije poleg ljudske iniciative, pravice do peticije in oblik neposredne demokracije v lokalni skupnosti sodi tudi referendum. Državljanom omogoča, da se opredelijo o najpomembnejših družbenih vprašanjih[4] ali da odločajo o uveljavitvi zakona, ki ga je državni zbor že sprejel (zakonodajni referendum). Najpogosteje je uporabljen zakonodajni referendum, ki je del zakonodajnega postopka, in ga ureja Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi[5] (v nadaljnjem besedilu: ZRLI). Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev. Za razpis zakonodajnega referenduma morajo volivci najprej v sedmih dneh po sprejemu zakona zbrati 2.500 podpisov podpor pobudi. Nato lahko predsednik državnega zbora razpiše rok za zbiranje 40.000 podpisov podpor zahtevi za razpis referenduma. V tem primeru mora podporo volivca potrditi tudi pristojna oseba na upravni enoti. Za določitev dneva glasovanja ZRLI določa obdobja, v katerih se lahko določi ta dan. Prvi odstavek 33. člena ZRLI določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Pri razpisu referenduma tako zakon dopušča več manevrskega prostora, da se lahko volitve in referendum izvedejo na isti dan. Takšno odločitev morata potrditi dve tretjini navzočih poslancev.[6]
V zvezi s predlogom je treba opozoriti tudi na vidik volilne oz. referendumske kampanje, ki jo ureja Zakon o volilni in referendumski kampanji.[7] Začetek in konec volilne oz. referendumske kampanje je vezan na dan glasovanja, kar pomeni, da bi v primeru enotnega volilnega / referendumskega dne hkrati oziroma v istem časovnem obdobju potekala volilna in več referendumskih kampanj. To pomeni, da bi v javnosti prihajalo do istočasne obravnave več pomembnih tem (istočasna soočenja v medijih), kar lahko zmanjšalo pomen določene teme na račun druge.
Glede na navedene razloge zakaj takšna ureditev obstaja, menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
[1] (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21)
[2] Četrti odstavek 80. člena Ustave RS: »Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.”
[3] Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US)
[4] Referendum o spremembi ustave, posvetovalni referendum in referendum o mednarodnih povezavah.
[5] Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20
[6] Prvi odstavek 33. člena ZRLI: »Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.«
[7] Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D, 11/11, 28/11 – odl. US in 98/13)