Odpadla embalaža in dodatno finančno breme za podjetja
Želel bi vedeti, zakaj je bil sprejet zakon o poročanju o odpadli embalaži podjetjem kot so Dinos, Surovina in podobni, ki odpadke predelujejo. Podjetniki sedaj morajo voditi tudi to, ne glede na večje ali zanemarljive količine odpadnega materiala, pri čemer se seveda plača "davek" oziroma neka vrsta manipulacije z odpadki. Kar je meni nelogično je sledeče:
Podjetje Novak d.o.o. prodaja izdelke končnim kupcem. Izdelke kupuje v tujini, od koder jih dobi embalirane v kartonsko škatlo oziroma terciarno transportno embalažo. To je prvi odpadek, ki ga je potrebno poročati, čeprav ga lahko hrani doma/na sedežu podjetja, uniči v peči (brez vpliva na okolje) ali pravilno zavrže v oziroma odloži med odvozom papirja, katerega podjetje tudi plača v mesečnem strošku izvajalcu za odvoz smeti. Torej, zakaj dodatni strošek oziroma čemu je namenjen?
Končni potrošnik izdelek prejme in primarno/sekundarno kartonsko embalažo zavrže v smeti, za katere tudi kupec plačuje mesečni strošek odvoza. Podatek o tej embalaži mora prodajalec oziroma podjetje Novak d.o.o., ki je kupcu izdelek prodalo, zavesti v poročilo Dinosu, Surovini ali drugim in na podlagi tega prav tako plača davek oziroma manipulacijo s to embalažo. Odvoz in predelavo torej plača končni potrošnik (kupec) in podjetje Novak d.o.o. (za kupca?).
Zdaj pa še češnja na vrhu torte. Če je izdelek ovit v PVC folijo (oziroma drugi okoljsko sporni odpadek), mora podjetje Novak d.o.o. to poročati tudi FURS-u in še tam plačati okoljsko dajatev.
In še eno podvprašanje; kakšen je smisel poročanja, če lahko podjetje Novak d.o.o. v poročilo navede karkoli? Verjetno ni mišljeno, da bo v prihodnosti nekdo čepel v vsaki smetišni kanti in preverjal izvor odpadkov? Karikiram zgolj z namenom, da orišem to zanimivo uredbo.