Dodani sladkor v hrani/pijači - obvezen zapis na embalaži

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Navedena vsebina je enotno in harmonizirano urejena v EU. Uredba EU 1169/2011 določa v navedbi hranilnih vrednosti kot obvezen podatek navedbo skupnega sladkorja v živilu na osnovi katerega lahko potrošnik glede na podatek vsebnosti sladkorja razlikuje med podobnimi živili različne sestave vezano posredno tudi na vsebnost dodanega sladkorja. Uredba EU 1924/2006 pa v okviru priloge določa seznam dovoljenih prehranskih trditev. Prehranske trditve so sicer prostovoljne, vendar, da bi bile potrošnikom lažje razumljive, so enotno predpisane v EU ter jih nosilci živilske dejavnosti lahko uporabijo na označbi kot konkurenčno prednost v primeru bolj zdravega živila vezanega na posamezno hranilo.  Med njimi so tudi naslednje navedbe vezane na vsebnost sladkorja:

NIZKA VSEBNOST SLADKORJEV

Trditev, da ima živilo nizko vsebnost sladkorjev, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 5 g sladkorjev na 100 g v trdnem stanju ali 2,5 g sladkorjev na 100 ml za tekočine.

BREZ SLADKORJEV

Trditev, da je živilo brez sladkorjev, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 0,5 g sladkorjev na 100 g ali na 100 ml.

BREZ DODANIH SLADKORJEV

Trditev, da sladkor živilu ni bil dodan, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje nobenih dodanih mono- ali disaharidov ali drugih živil, uporabljenih zaradi njihovih sladilnih lastnosti. Če so v živilu naravno prisotni sladkorji, je treba v označbo vključiti naslednjo izjavo: „VSEBUJE NARAVNO PRISOTNE SLADKORJE.“