22. 3. 2022
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v okviru Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov v obdobju 2018-2020 intenzivno izvajalo splošno promocijo sadja ter promocijo sheme »izbrana kakovost« za sektor sadja in promocija sadja z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«. Glavni cilji kampanje je bil okrepiti zaupanje v sadje, označeno z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, okrepiti zavedanje o pomenu uživanja svežega sezonskega sadja, ki je zaradi bližine rasti obrano v polni zrelosti ter zato ni podvrženo dolgim transportom in skladiščenju; poleg tega je takšno sadje bolj intenzivnega in svežega okusa in ima večjo prehransko vrednost, ter okrepiti nakup sadja, ki nosi oznako »izbrana kakovost – Slovenija«.
Kampanja je potekala preko različnih komunikacijskih kanalov (TV, radio, spletna orodja, zunanje oglaševanje, tiskani mediji). Rezultati kažejo dober odziv javnosti, saj potrošniki pogosteje posegajo po slovenskem sadju, hkrati je prepoznavnost sadja z znakom "izbrana kakovost- Slovenija" med kampanjo pri potrošnikih narasla (na začetku kampanje 70%, na koncu kampanje 81%).
MKGP je vzporedno s sektorsko promocijo izvedlo še vrsto drugih aktivnosti, ki so prav tako bile povezane s sadjarsko tematiko in sicer:
- na lanskem Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je za obiskovalce potekala predstavitev promocije sektorja sadja z deljenje slovenskih jabolk z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«,
- na sejmu Narava-zdravje, ki je potekal od 20. – 23. oktobra 2021, (prav v času sejma, smo obeležili svetovni dan jabolk, ki je 21. 10.) je ministrstvo obiskovalcem delilo jabolka, letake in drugi promocijski material z namenom ozaveščanja o pomenu in kakovostnih parametrih, ki jo nosi slovensko sadje z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«,
- na dan slovenske hrane, ki ga vsako leto obeležujemo tretji petek v novembru, poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki se v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter drugih institucijah oz. javnih zavodih izvaja zdaj že vrsto let. Lani je potekal v znamenju slovenskega sadja (obeleženje dneva slovenske hrane, letos že 11. leto) pod sloganom: Zajtrk s sadjem - super dan! To sporočilo je nosil tudi tematski plakat, ki je bil lani (tako kot že več let so sedaj) kot eno izmed komunikacijskih orodij poslan vsem vzgojno-izobraževalnim ustanovam v Sloveniji. Pobuda lanskega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je bila tako usmerjena v vključevanje domačega sezonskega sadja in zelenjave ob ostalih živilih na naše mize tekom celega leta.
- Prav tako so se na posebnem spletnem mestu ministrstva Naša super hrana zvrstili številni članki na temo sadja, s čimer se je tudi uresničevalo določene usmeritve in cilje
Z veseljem tudi dodajamo, da je bila odločitev sadjarskega sektorja (ob popolni podpori MKGP), da s promocijo sadja nadaljuje tudi v obdobju 2021-2023. Tako MKGP s tesnim sodelovanjem sektorja sadja nadaljuje s številnim aktivnostmi s ciljem povečati potrošnjo slovenskega sadja in okrepiti zavedanje o pomenu uživanja sadja.
O ukrepu skupne kmetijske politike šolska shema
Šolska shema je ukrep skupne kmetijske politike, pri katerem se otrokom v šoli razdeljuje brezplačen dodaten obrok sadja in zelenjave oz. mleka in mlečnih izdelkov. V shemo sadja in zelenjave je vključenih cca. 440 oziroma skoraj 90% osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, kar pomeni več kot 180.000 otrok. Letno se za šolsko shemo porabi skupaj cca. 1.400.000 evrov, od tega cca. 1.000.000 evrov iz sredstev EU, približno 400.000 evrov pa prispeva Slovenija.
V okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov v okviru šole v naravi v domovih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) učenci pri izobraževalnih malicah, degustacijah, kuharskih delavnicah ipd. poleg sadja in zelenjave poskušajo tudi oljčno olje (33 litrov) in bučno olje (24 litrov), med (44 litrov) in sir (133 kg). Spremljevalni izobraževalni ukrepi so obvezni, saj vplivajo na izboljšanje prehranskih navad otrok, otroke ponovno povezujejo s kmetijstvom, jih izobražujejo o lokalnih prehranskih verigah, ekološki pridelavi hrane, trajnostni proizvodnji, zmanjševanju zavržkov hrane ipd.
Cilj šolske sheme je oblikovanje zdravih prehranskih navad otrok, na kar vpliva tudi redno in zadostno uživanje sadja in zelenjave. Po priporočilih zdravega prehranjevanja morajo otroci in mladostniki uživati sadje in predvsem zelenjavo vsak dan, večkrat na dan. Priporočena količina zaužitega sadja in zelenjave je med 400 in 650 grami (vsaj 250 g zelenjave in vsaj 150 g sadja), odvisno od dnevnih energijskih potreb posameznika oz. skupin (podatek NIJZ).
Predhodnica šolske sheme je bila shema šolskega sadja in zelenjave, ki smo jo v Sloveniji uvedli v šolskem letu 2009/2010. Povod za to shemo v EU je bilo povečevanje trenda debelosti otrok, na kar vpliva predvsem nezdrava prehrana s premalo svežega sadja in predvsem zelenjave. V okviru vrednotenja učinkov sheme šolskega sadja in zelenjave, ki ga izvaja NIJZ, se je spremljal tudi vpliv sheme na uživanje sadja in zelenjave pri otrocih. Med drugim so bili rezultati 5-letnega vrednotenja sheme (od 2010/2011 – 2015/2016) naslednji:
- Pozitivne spremembe tako v odnosu do sadja in zelenjave kot tudi v njuni pogostosti uživanja so vidne že znotraj enega šolskega leta. Povečan delež tistih učencev, ki uživajo večino ali vse vrste zelenjave, je bil opazen pri vseh skupinah učencev, enako velja tudi pri uživanju sadja.
- Primerjava s šolskim letom 2010/11 kaže, da se je količina zaužite zelenjave znotraj šolskega leta 2015/16 še bolj zvišala, več med dekleti kot fanti.
- Med vsemi učenci je ob koncu šolskega leta 2015/16 zaznati pomembno povečanje znanja o zdravem življenjskem slogu v primerjavi s pričetkom šolskega leta, kar lahko vsaj delno pripišemo spremljevalnim aktivnostim in ukrepom.
Odziv Ministrstva za zdravje
Evropska statistika eurostat* v letu 2018 navaja zadnje primerljive podatke iz leta 2014 o pogostosti uživanja sadja in zelenjave med evropskimi državami, iz katerih ni razbrati, da smo v Sloveniji po količini zaužitega sadja in zelenjave na predzadnjem mestu med 28. državami EU. Zagotovo pa si želimo večjo porabo, zato si s številnimi ukrepi, ki jih navajamo v nadaljevanju prizadevamo, da bi zaužite količine še povečali.
Vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave je del zdravih prehranjevalnih navad. Ker se je izkazalo, da v Sloveniji v povprečju ne dosegamo priporočene zaužite količine sadja in zelenjave, ki znaša 500g dnevno, smo si povečanje zaužitih količin zastavili kot prednostno nalogo v izvajanju Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, Dober tek Slovenija, zdravo uživaj več gibaj!. Namen programa je izboljšanje prehranjevalnih in gibalnih navad. V programu Dober tek Slovenija smo si v okviru številnih prehranskih izzivov, kot tudi izzivov na področju redne telesne dejavnosti, zastavili cilj, da povečamo delež prebivalcev, ki vsakodnevno uživanja sveže sadje za 5 % in zelenjavo za 10%.
V Sloveniji razpolagamo z zadnjimi podatki pridobljenimi v letu 2018, kjer se je izkazalo, da 55,4 % odraslih med 65. in 74 letom vsakodnevno uživa svežo zelenjavo. Delež v mlajši skupini odraslih, med 18. in 64. letom, je nekoliko nižji. Med njimi vsakodnevno uživa zelenjavo 45,5 % prebivalcev. Med otroci in mladostniki pa je zelenjava še manj priljubljena in jo vsakodnevno uživa približno 30 mladostnikov ter malčkov.
Kar zadeva sadje so podatki nekoliko boljši in sicer v najstarejši skupini odraslih, sadje vsakodnevno uživa 68,5%, med odraslimi 49,4%. Najmanj sadja uživajo mladostniki, vsak dan sveže sadje uživa le 48,1% mladostnikov. Pri malčkih pa je ta delež višji in sicer 60,3%.
Z namenom doseganja zastavljenega cilja pri otrocih in mladostnikih tako sodelujemo kar tri ministrstva. Ministrstvo pristojno za kmetijstvo, zdravje in ministrstvo za šolstvo. S kupnimi aktivnostmi izvajamo ukrep brezplačnega razdeljevanja sadja otrokom v šolah, t.i. Šolska shema, ki ima tudi izobraževalno vlogo. V okviru te so nastali številni šolski vrtovi ter se izvajajo obiski kmetij in izvajajo podobne aktivnosti v okviru dni dejavnosti v šolah. Poleg tega v okviru javne službe, ki jo financira Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje šolam in vrtcem svetuje, kako pripraviti obroke v skladu s prehranskimi smernicami, ter vodi in usmerja t.i. mrežo zdravih šol in vrtcev, kjer je med drugim tudi poudarek na zdravem prehranjevanju. Na Ministrstvu za zdravje sofinanciramo tudi druge programe s katerimi med mladimi povečujemo zanimanje za kuhanje in pripravo jedi, ki vključuje zelenjavo in sadje, kot je npr. program Kuhnapato, Dober tek študent idr.
Ker je bilo lansko leto tudi leto sadja in zelenjave, je bil tej temi posvečen tudi dogodek – Kulturni bazar v Cankarjevem domu, kjer smo svoja prizadevanja za več sadja in zelenjave skozi »okno kulture« zopet združili in se povezali ministrstvo za kulturo, šolstvo, zdravje in kmetijstvo.
Ministrstvo pristojno za kmetijstvo tudi skozi shemo višje kakovosti spodbuja uživanje svežega sadja in zelenjave slovenskih pridelovalcev, pod oznako izbrana kakovost Slovenija.
Naj za konec še podamo informacijo, da Ministrstvo za zdravje sofinancira portal Prehrana.si, kjer so dostopne verodostojne in razumljive informacije in z javnostmi komunicira o pomenu pestre in uravnotežene prehrane, ki vključuje veliko zelenjave in sadja (https://www.prehrana.si/clanek/282-zelenjava-in-sadje).
Seveda lahko zgolj pritrdimo, da bi lahko dodatna ciljano usmerjena kampanja za spodbujanje uživanja sadja in zelenjave še dodatno povečala zanimanje prebivalcev za sadje in zelenjavo, vendar skušamo ministrstva v okviru razpoložljivih proračunskih možnostih karseda učinkovito nameniti razpoložljiva sredstva.