Po vzoru drugih držav (anglije), bi morali vsi huligani, ki zganjajo "sranje" pred, na in po tekmah za vedno odstraniti iz športnih prireditev. V času nogometnih tekem za katere navijajo se morajo zglasiti na policijskih postajah in gledati koncerte s klasično glasbo. Naj se navadijo, da je bolje biti olikan in športno navijati, kot pa povzročati nemire.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) v 2. členu določa, da ima vsakdo pravico organizirati javne shode in javne prireditve in se jih udeleževati. Nikomur ni dopustno preprečevati udeležbe na javnem shodu ali javni prireditvi, razen v primerih, ki jih določa zakon. V drugi točki prvega odstavka 4. člena je med drugim navedeno, da je javna prireditev vsako organizirano zbiranje oseb zaradi športne aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur. V skladu z 12. točko pa je udeleženka oziroma udeleženec shoda oziroma prireditve oseba, ki se na poziv organizatorja udeležuje (športne) prireditve in oseba, ki na prireditvenem prostoru prisostvuje izvajanju (športne) prireditve.
Na podlagi prvega odstavka 10. člena ZJZ mora organizator shod oziroma (športno) prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Za zagotavljanje reda je v skladu z 22. členom ZJZ odgovoren vodja prireditve, ki skrbi, da ta poteka v skladu z napovedanim programom in da se izvajajo vsi ukrepi navedeni v prijavi oziroma izdanem dovoljenju. Vodja je dolžan sodelovati s policijo in upoštevati morebitne predlagane ukrepe policije za zagotovitev reda, kar podrobno opredeljujejo določbe od 26. do 29. člena ZJZ.
Na podlagi 62. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) policija osebi lahko za dve leti izreče ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah, če je bila ta na ali v zvezi s športno prireditvijo zalotena pri prekršku zoper javni red in mir z znaki nasilja ali prekršku iz zakona, ki ureja javna zbiranja, ali pri kaznivem dejanju z znaki nasilja in je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo nadaljevala s takšnimi ravnanji.
Ukrep prepovedi udeležbe na športni prireditvi je zagotovo eden izmed ukrepov, s katerim se zagotavlja stabilne varnostne razmere na športnih prireditvah. Iz podatkov o številu izrečenih teh ukrepov od leta 2013 naprej, je razvidno, da se število ukrepov giblje med 15 in 33, razen leta 2015 in v zadnjih dveh letih (Covid-19), ko so bile javne prireditve deloma ali v celoti prepovedane.
Omeniti pa je potrebno tudi ukrep prekinitve potovanja na športno prireditev, ki ga opredeljuje 63. člen ZNPPol in se nanaša na skupino treh ali več oseb, ki potuje na športno prireditev ter že pred odhodom na izhodiščnem kraju potovanja ali med potovanjem krši javni red in kljub opozorilu in ukazu policistov ne preneha s takim ravnanjem. V tem primeru smejo policisti za preprečitev nadaljnjih kršitev odrediti prekinitev potovanja oziroma prepovedati dostop do kraja športne prireditve. Če pa je glede na okoliščine mogoče sklepati, da gre za organizirano skupino navijačev, smejo policisti ukrep iz prejšnjega odstavka odrediti tudi, če imajo osebe pri sebi ali v prevoznem sredstvu, s katerim potujejo na prireditev, predmete, za katere je verjetno, da bodo uporabljeni za napad ali se bosta z njimi huje ogrozila javni red, splošna varnost ljudi ali premoženja. V letu 2021 je bilo izrečenih 20 takšnih ukrepov, lani 51, 2019 pa štirje.
Število kršitev predpisov s področja javnega reda na športnih prireditvah se v zadnjih letih giblje med 70 in 150, pri čemer je število v zadnjih letih precej upadlo, kar je tudi posledica ukrepov za zajezitev širjenja Covid-19 (tekme odigrane brez gledalcev, omejitev števila gledalcev in dodatni pogoji za ogled tekme ipd.).
Za varno izvedbo športnih prireditev policija sodeluje s športnimi panožnimi zvezami, posameznimi športnimi klubi, drugimi državnimi organi, subjekti zasebnega varovanja in drugimi subjekti, ki lahko pripomorejo k izboljšanju varnosti na športnih prireditvah. Policija temu delovnemu področja posveča veliko pozornosti in je v preteklih desetih letih sprejela vrsto ukrepov, ki so prispevali k večji varnosti. Prav tako Slovenija s svojo nacionalno kontaktno točko odlično sodeluje s kontaktnimi točkami držav članic pri izmenjavi izkušenj in informacij o navijaških skupinah ob gostovanju tujih klubov ali reprezentanc v Sloveniji.
Glede na opisano menimo, da veljavna zakonodaja ustrezno ureja problematiko kršitev javnega reda na športnih prireditvah in ni potrebe po spremembah predpisov v tej zvezi.