Vladi predlagam, da spremeni zakon o upokojevanju v tej smeri, da skrajša dobo za izračun pokojnine s 24 let na najmanj 15 let. Predlog utemeljujem s tem, da po sedanji zakonodaji veliko dobi minimalno pokojnino za dopolnjenih 40 let dela, kar pa ni pravično. Ljudje, ki celo življenje delajo si zaslužijo dostojno starost.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V zvezi z izraženim predlogom bi na začetku želeli pojasniti, da na MDDSZ trenutno ne potekajo postopki, v okviru katerih bi pripravljali spremembe zakonodaje, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. O morebitni drugačni ureditvi načina določanja pokojninske osnove bomo sprejeli odločitev v času, ko se bo pripravljalo prihodnje spremembe zakonodaje oziroma pokojninsko reformo.
V odgovoru na omenjeni predlog vam z vidika veljavne zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju posredujemo sledeče pojasnilo:
Naj najprej izpostavimo, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji oblikovano kot sistem socialnega zavarovanja. Pravice iz tega sistema so vezane na predhodno zavarovanje in plačilo prispevkov, hkrati pa so seveda odvisne tudi od višine prispevkov, ki so bili plačani. V preteklosti se je obdobje, v odvisnosti od katerega se je določala pokojninska osnova, spreminjalo, in sicer od 10 letnega najugodnejšega povprečja po ZPIZ92, 18 letnega povprečja po ZPIZ-1 do 24 letnega povprečja po ZPIZ-2. Dejstvo je, da je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja dolgoročni sistem, v katerem posamezniki v taki ali drugačni obliki sodelujejo večino časa svojega življenja. 40 let, koliko je potrebnih za upokojitev pri najnižji starosti, je dolgo časovno obdobje, v katerem se posameznik lahko znajde v zelo različnih okoliščinah – od ugodnih, v katerih ima visoke dohodke, do nekaterih manj ugodnih, v katerih so dohodki nižji ali pa jih niti ni.
Menimo, da je potrebno ukrepe oziroma ustreznost le-teh z vidika prilagoditev na raznorazne izzive v življenju oblikovati tako, da že v času, ko do neugodnih okoliščin pride, te naslovimo na način, ki je ustrezen tudi z vidika morebitnega kasnejšega nastopa zavarovalnega rizika.
Z vidika večje pravičnosti sistema ter zagotovitve večje povezanosti med priznanimi pravicami ter predhodno plačano višino prispevkov, smo bili že pozvani s strani OECD, da podaljšamo obdobje, v katerem se določa višina pokojninske osnove. O tem je svoje mnenje, podala tudi delovna skupina za pripravo Bele knjige o pokojninah, ki je predlagala podaljšanje obdobja, v katerem se ugotavlja pokojninska osnova ob hkratnem razmisleku o izločitvi nekaj najslabših let. S tem bi lahko tudi v okviru zavarovanja do neke mere sledili razmeram na trgu dela ter gospodarskim ter ekonomskim razmeram, saj bi obdobja, tekom katerih je zavarovanec prejemal nižje dohodke, lahko negativno vplivala na izračun pokojninske osnove in posledično na višino njegove pokojnine. Predlog za širitev števila najugodnejših zaporednih let, ki bi se upoštevale za izračun osnove za izračun pokojnine, je bil predlagan za obravnavo tudi v okviru pogajanj za ZPIZ-2G, vendar pa socialni partnerji niso dosegli soglasja za odprtje pogajanj v zvezi s tem predlogom, je pa bila izražena pripravljenost, da se o tej problematiki opravijo pogajanja v okviru prihodnje celovite pokojninske reforme.
Glede na zapisano pojasnjujemo, da smo torej v preteklosti že razmišljali o podaljševanju obdobja za določitev pokojninske osnove ob morebitni določitvi nekaj let, ki bi jih posameznik lahko iz tega izločil, ker so bila zanj neugodna. V tem okviru bo mogoče iskati rešitve tudi pri prihodnji reformi pokojninskega zavarovanja, kjer bo ponovno preučena ustreznost pokojninskega sistema ter hkrati naslovljeni izzivi, s katerimi se in se še bomo srečevali v prihodnje – tako z vidika socialne varnosti posameznikov, ki prejemajo pravice iz tega sistema kot na drugi strani tudi z vidika zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Vendar pa bo o taki rešitvi potrebno razmišljati iz sistemskega vidika in pri tem upoštevati, da je razumljivo oziroma pričakovano, da se tekom dolgega obdobja aktivnosti pri posameznikih lahko pojavljajo tako vzponi kot padci. Iz navedene obrazložitve tako povzemamo, da vašemu predlogu v prihodnje ne bo možno slediti, saj so priporočila OECD in tudi že zapisani predlogi v Beli knjigi v smeri podaljševanja obdobja plač za pokojninsko osnovo in ne skrajševanje.