21. 1. 2022
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Vlada je konec leta 2021 sprejela Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi prskrbe s hrano: "Spoštujmo hrano, spoštujmo planet", ki jo lahko najdete na povezavi: https://www.gov.si/teme/zmanjsevanje-odpadne-hrane/. Med drugim določa strateške cilje upravljanja presežkov ter zmanjšanja izgub hrane in količine odpadne hrane. Naj omenimo, da presežke hrane, o katerih pišete tudi vi, že sedaj urejamo v Zakonu o kmetijstvu, v okviru katerega sofinanciramo nakup tehnične opreme posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane. Že sedaj se pod okriljem humanitarnih organizacij prerazporedi okoli 1.500 ton donirane hrane. Hrana je donirana iz več kot 110 trgovin po vsej Sloveniji ter nekaterih drugih lokalov in ustanov. Prav tako imajo trgovine že sedaj posebne kotičke (npr. Spoštujmo hrano....) kjer ponujajo hrano tik pred iztekom roka uporabe, ki je še varna (mleko in mlečni izdelki, meso, namazi,...) oz. primerna za uporabo (riž, testenine, pekovsko pecivo....).
V Ljubljani je obstajala tudi nizkocenovna trgovina Robin Food: https://old.delo.si/novice/okolje/nizkocenovna-trgovina-robin-food-tud...
V okviru omenjene strategije se je začelo delo tudi na akcijskem načrtu, ki bo konkretneje opredelil aktivnosti, ki bodo do leta 2030 prispevale k manjšim izgubam hrane in količini odpadne hrane v Sloveniji. Te aktivnosti so:
- pregled predpisov za preprečevanje in zmanjševanje izgub hrane in količine odpadne hrane;
- spodbujanje ukrepov za ozaveščanje širše javnosti;
- razvoj ukrepov za ozaveščanje prebivalstva, ki je vključenega v vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, osnovne in srednje šole ter univerze);
- razvoj posebnih usposabljanj za vse člene verige preskrbe s hrano;
- razvoj in razširitev primerov dobre prakse (smernice, priporočila in dobre prakse) za vse člene verige preskrbe s hrano;
- spodbujanje razvoja inovativnih procesov v pridelavi, predelovalni industriji, v obratih strežbe hrane, trgovinah, glede doniranja hrane;
- ugotovitev vzrokov nastajanja izgub hrane in odpadne hrane ter ukrepanje;
- olajšanje delovanja in spodbujanje sistema doniranja hrane;
- vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje ter promocija platforme za sodelovanje v ponudbi/razpoložljivosti in vrsti hrane;
- nadgradnja metodologije za izračun količine odpadne hrane na različnih stopnjah dobavne verige.
V okviru olajšanja delovanja in spodbujanja sistema donirana hrana, se bo proučilo podobne pobude kot je vaša.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Uvodoma bi pojasnili, da veljavna zakonodaja trgovcem že sedaj omogoča, da blago, ki mu bo v kratkem pretekel rok uporabnosti, ponudijo potrošnikom, pri tem pa morajo med drugim upoštevati 28. in 29. člen Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 — uradno prečiščeno besedilo, 114/06 — ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 — ZKoIT in 31/18), ki določata pravila glede informacij, ki jih mora trgovec zagotoviti pri razprodaji blaga. Za blago, ki je na razprodaji zato, ker mu bo v kratkem pretekel rok uporabnosti, se zahteva, da je označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno, poleg tega pa mora tovrstno blago imeti posebej označen datum, ko poteče rok uporabnosti.
V praksi imajo trgovska podjetja za večji del asortimana po blagovnih skupinah/blagovnih znamkah opredeljeno, kdaj pred iztekom roka uporabnosti, se takšnim izdelkom zniža cena in za koliko. Blago pred potekom roka uporabnosti navadno označijo tudi z nalepko in ga fizično ločijo od drugih izdelkov.
Po informacijah Trgovinske zbornice Slovenije trgovci na tem področju že več let dobro sodelujejo tudi z različnimi humanitarnimi organizacijami (Karitas, Rdeči Križ, Zveza Lions klubov, distrikt 129 itd.), ki jim ob zaključku delovnika predajo hrano, ki ostaja v toplotekah ter tudi ostali sveži program.
Dodali bi še, da je po podatkih Statističnega urada RS (v nadaljevanju: SURS) v letu 2020 v Sloveniji nastalo 143.570 ton odpadne hrane. Od tega so jo več kot polovico prispevala gospodinjstva, pri čemer je po oceni SURS delež užitnega dela v odpadni hrani gospodinjstev znašal 40 %. Delež odpadne hrane v gospodinjstvih se je glede na preteklo leto v letu 2020 še povečal za 7%. Po količini odpadne hrane gospodinjstvom sledita gostinstvo in strežba hrane, na tretjem mestu po količini odpadne hrane je distribucija in trgovina z živili, na četrtem pa proizvodnja hrane (vključno s primarno).
Glede na to, da je v letu 2020 prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane, je rezerv za zmanjšanje količine odpadne hrane veliko, tako v gostinstvu, kot v trgovini in proizvodnji hrane, predvsem pa pri gospodinjstvih. Problematika je torej širša in se je po naši oceni ne da rešiti zgolj z dodatnim reguliranjem na področju trgovine, ampak bi jo bilo treba reševati celostno - s ciljem spremeniti odnos potrošnikov do hrane.
Tako hrano bi lahko trgovci podaril Karitasu in drugim organizacijam, ki pomagajo ljudem v stiski.
Podpiram predlog, ampak je tako kot je rekel že nekdo. Potem bi vsi čakali na tisto uro pred zaprtjem da bo kruh ceneje.
Sej to že obstaja. V Mercatorju, recimo, je zadnjo uro 50 % popusta na kruh. Med drugim imajo tudi na živila nekaj dni pred rokom 50 % (to ima tudi Hofer).
Problem tega predloga je, da bi se zmanjšala prodaja izdelkov po redni ceni, saj bi marsikdo čakal ne večerni popust. Na koncu bi morali to spet ukiniti. Ekonomija in sociala žal ne gresta skupaj.
Dokler trgovci kujejo dobiček pri rednih cenah tu izgube ni.
Tudi če bi vso ponudbo prodali po pol cene nebi imeli izgube.
Ne gre samo zato, da sociala ne gre vštric s prodajnimi zaslužki, saj so marže astronomske.
Zelo dober predlog, v celoti ga podpiram !
100% se s tem predlogom strinjam, saj drugace pristane odvecna hrana, zivila na odpadu...
Večina trgovcev ima tudi nekaj dnevne razprodaje živil od 30-50%, le poglejte malo po trgovinah in se bo kaj našlo. Jaz tako preživljam veliko družino brez problemov, imam pa sicer to srečo da živim v Ljubljani in je take hrane zelo veliko. Od tako kupljene hrane nismo še nikoli zavrgli česa v smeti. Imaš blago, imaš ceno, imaš datum uporabe do ali najmanj do, imaš videz blaga, zdaj pa ali rabiš ali ne rabiš, stvar osebne presoje. Ne rabimo nobene nove znanosti na vladi, naj se raje ukvarja vlada z bolj pomembnimi težavami kot z težavo vas osebno, ko ne znate pogledat v svojih trgovinah kaj vam ponujajo po znižanih cenah. Sicer ne vem kako to da ste se ravno spravili na kruh in piščance, če pa je v takem delu prodaje še mnogo drugih izdelkov.
Me res zanima v kateri trgovini to počno.
Nam tekne, kako pa vam pa ne vem.
V kapitalizmu bodo valda raje zavrgli, kot da strežejo slabo in postarano hrano. Vsaj če se jim gre za imidž podjetja.
Je pa staro piščančje meso lahko nevarno.
Če bi trgovine hotele rešit problem bi ga rešile tako, da bi bile trgovine omejeno založene, dokler se police večinoma ne izpraznijo. Tako imajo pa vedno založene police.
obstajajo pa tudi volonterji ki poskrbijo da tisti ki nimajo, do teg alahko pridejo.
problem je v tem da se potem nekdo vmeša in prepreči ravnim da bi to dobili ker to ni 'zdravo' (pol ure prej je pa še bilo).
So ljudje in družine ki si ne morej o privoščit in trgovci bi lahko oddali po zaprtju vse ostalo blago, ki ga ni mogoče prodajati naslednji dan.
Po drugi strani, pa kdo vam jamči da v torek zjutraj ne kupite piščanca ki je bil cel dan v ponedeljek na pogrevanju.
Se strinjam s predlogom. Če bi se cena takim proizvodom npr. dve uri pred zaključkom delovnega časa trgovine znižala za 50%, bi prodali vse kar je ostalo.
Tudi drugi, pa nekateri peki, imajo zadnjo uro pred zaprtjem znižane cene izdelkov, preverite.. Meso, ki se cel dan peče in greje v pečici, pa bi bilo potrebno prepovedati zvečer prodajati zaradi ogrožanja zdravja.
Mislim, da Mercator ima nekaj podobnega..... Peceno meso je zadnji 2 uri odprtja trgovine 50% ceneje