21. 1. 2022
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Vlada je konec leta 2021 sprejela Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi prskrbe s hrano: "Spoštujmo hrano, spoštujmo planet", ki jo lahko najdete na povezavi: https://www.gov.si/teme/zmanjsevanje-odpadne-hrane/. Med drugim določa strateške cilje upravljanja presežkov ter zmanjšanja izgub hrane in količine odpadne hrane. Naj omenimo, da presežke hrane, o katerih pišete tudi vi, že sedaj urejamo v Zakonu o kmetijstvu, v okviru katerega sofinanciramo nakup tehnične opreme posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane. Že sedaj se pod okriljem humanitarnih organizacij prerazporedi okoli 1.500 ton donirane hrane. Hrana je donirana iz več kot 110 trgovin po vsej Sloveniji ter nekaterih drugih lokalov in ustanov. Prav tako imajo trgovine že sedaj posebne kotičke (npr. Spoštujmo hrano....) kjer ponujajo hrano tik pred iztekom roka uporabe, ki je še varna (mleko in mlečni izdelki, meso, namazi,...) oz. primerna za uporabo (riž, testenine, pekovsko pecivo....).
V Ljubljani je obstajala tudi nizkocenovna trgovina Robin Food: https://old.delo.si/novice/okolje/nizkocenovna-trgovina-robin-food-tudi-v-ljubljani.html
V okviru omenjene strategije se je začelo delo tudi na akcijskem načrtu, ki bo konkretneje opredelil aktivnosti, ki bodo do leta 2030 prispevale k manjšim izgubam hrane in količini odpadne hrane v Sloveniji. Te aktivnosti so:
- pregled predpisov za preprečevanje in zmanjševanje izgub hrane in količine odpadne hrane;
- spodbujanje ukrepov za ozaveščanje širše javnosti;
- razvoj ukrepov za ozaveščanje prebivalstva, ki je vključenega v vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, osnovne in srednje šole ter univerze);
- razvoj posebnih usposabljanj za vse člene verige preskrbe s hrano;
- razvoj in razširitev primerov dobre prakse (smernice, priporočila in dobre prakse) za vse člene verige preskrbe s hrano;
- spodbujanje razvoja inovativnih procesov v pridelavi, predelovalni industriji, v obratih strežbe hrane, trgovinah, glede doniranja hrane;
- ugotovitev vzrokov nastajanja izgub hrane in odpadne hrane ter ukrepanje;
- olajšanje delovanja in spodbujanje sistema doniranja hrane;
- vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje ter promocija platforme za sodelovanje v ponudbi/razpoložljivosti in vrsti hrane;
- nadgradnja metodologije za izračun količine odpadne hrane na različnih stopnjah dobavne verige.
V okviru olajšanja delovanja in spodbujanja sistema donirana hrana, se bo proučilo podobne pobude kot je vaša.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Uvodoma bi pojasnili, da veljavna zakonodaja trgovcem že sedaj omogoča, da blago, ki mu bo v kratkem pretekel rok uporabnosti, ponudijo potrošnikom, pri tem pa morajo med drugim upoštevati 28. in 29. člen Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 — uradno prečiščeno besedilo, 114/06 — ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 — ZKoIT in 31/18), ki določata pravila glede informacij, ki jih mora trgovec zagotoviti pri razprodaji blaga. Za blago, ki je na razprodaji zato, ker mu bo v kratkem pretekel rok uporabnosti, se zahteva, da je označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno, poleg tega pa mora tovrstno blago imeti posebej označen datum, ko poteče rok uporabnosti.
V praksi imajo trgovska podjetja za večji del asortimana po blagovnih skupinah/blagovnih znamkah opredeljeno, kdaj pred iztekom roka uporabnosti, se takšnim izdelkom zniža cena in za koliko. Blago pred potekom roka uporabnosti navadno označijo tudi z nalepko in ga fizično ločijo od drugih izdelkov.
Po informacijah Trgovinske zbornice Slovenije trgovci na tem področju že več let dobro sodelujejo tudi z različnimi humanitarnimi organizacijami (Karitas, Rdeči Križ, Zveza Lions klubov, distrikt 129 itd.), ki jim ob zaključku delovnika predajo hrano, ki ostaja v toplotekah ter tudi ostali sveži program.
Dodali bi še, da je po podatkih Statističnega urada RS (v nadaljevanju: SURS) v letu 2020 v Sloveniji nastalo 143.570 ton odpadne hrane. Od tega so jo več kot polovico prispevala gospodinjstva, pri čemer je po oceni SURS delež užitnega dela v odpadni hrani gospodinjstev znašal 40 %. Delež odpadne hrane v gospodinjstvih se je glede na preteklo leto v letu 2020 še povečal za 7%. Po količini odpadne hrane gospodinjstvom sledita gostinstvo in strežba hrane, na tretjem mestu po količini odpadne hrane je distribucija in trgovina z živili, na četrtem pa proizvodnja hrane (vključno s primarno).
Glede na to, da je v letu 2020 prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane, je rezerv za zmanjšanje količine odpadne hrane veliko, tako v gostinstvu, kot v trgovini in proizvodnji hrane, predvsem pa pri gospodinjstvih. Problematika je torej širša in se je po naši oceni ne da rešiti zgolj z dodatnim reguliranjem na področju trgovine, ampak bi jo bilo treba reševati celostno - s ciljem spremeniti odnos potrošnikov do hrane.