Minimalna plača

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

I. Uvodoma pripominjamo, da se izpostavljena problematika nanaša na ureditev v Zakonu o minimalni plači (Ur. l. RS, št. 13/10, v nadaljevanju ZMinP), ki je začel veljati 23. februarja 2010. ZMinP v 3. členu določa, da se pri določitvi minimalne plače upošteva:

• rast cen življenjskih potrebščin,
• gibanje plač,
• gospodarske razmere oz. gospodarsko rast in
• gibanje zaposlenosti.

Minimalna plača se enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek Statističnega urada RS o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta (5. člen ZMinP). Z uporabo podatkov o rasti cen v preteklem letu je upoštevana celotna rast cen od zadnje določitve minimalne plače in s tem je zagotovljena tudi ohranitev kupne moči minimalne plače, ki mora delavcu, ki jo prejema, zagotavljati dostojno preživetje. ZMinP dopušča tudi možnost, da se minister, pristojen za delo, po posvetu s socialnimi partnerji lahko odloči tudi o drugačni uskladitvi minimalne plače z rastjo cen, če bi ostali podatki kazali taka gibanja, da zgolj neposredna uskladitev z rastjo cen ne bi bila primerna. II. ZMinP v 4. členu določa, da znaša minimalna plača za delo opravljeno od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona 734,15 EUR. Navedeni znesek minimalne plače, ki je veljal do konca leta 2010, se je v začetku letošnjega leta uskladil z rastjo cen življenjskih potrebščin. V skladu z ZMinP in objavljenim Zneskom minimalne plače in prehodnim zneskom minimalne plače (Ur. l. RS, št. 3/11) tako znaša minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2011 dalje, 748,10 EUR, kar v neto znesku pomeni 572,27 EUR (ob upoštevanju splošnih olajšav po predpisih o dohodnini in brez upoštevanja morebitnih vzdrževanih družinskih članov). Ker bi se zaradi občutnega enkratnega povečanja zneska nekateri delodajalci lahko znašli v nepremostljivih težavah, je v zakonu prehodna rešitev (9. in 10. člen), ki omogoča postopno usklajevanje minimalne plače z višino, določeno z zakonom, ki pa je mogoče le ob določenih pogojih in ne sme trajati dlje kot do 1. januarja 2012. Za posamezna leta prehodnega obdobja, v katerem je pod določenimi pogoji mogoče izplačevati nižje minimalne plače, so določeni najnižji dovoljeni zneski minimalne plače. Od 1. marca 2010 do 1. januarja 2012 so zneski minimalne plače določeni tako, da je z neto zneski, ki iz njih izhajajo, zagotovljeno postopno prilagajanje končni vrednosti košarice življenjskih potrebščin. V prvem letu, od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010, je (bila) najnižja dovoljena raven minimalne plače 654,69 EUR, v drugem letu, od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011, pa 685,25 EUR, povečanih za rast cen življenjskih potrebščin, kar dejansko znaša 698,27 EUR bruto oziroma 539,66 EUR neto (ob upoštevanju splošnih olajšav po predpisih o dohodnini in brez upoštevanja morebitnih vzdrževanih družinskih članov). V začetku tretjega leta, to je od 1. januarja 2012, je za vse delodajalce določena najnižja dovoljena raven minimalne plače 734,15 EUR, povečanih za rast cen življenjskih potrebščin v minulih dveh letih. III. V zvezi z izpostavljeno problematiko bi želeli še pojasniti, da je bila na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: MDDSZ) že v lanskem letu naslovljena zahteva za večje povečanje minimalne plače, kot je povečanje na račun rasti cen življenjskih potrebščin. V zvezi s to zahtevo v nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj tako povečanje minimalne plače ni niti v skladu z zakonom niti s trenutnimi z ekonomskimi razmerami in možnostmi gospodarstva. ZMinP določa kriterije, ki se upoštevajo pri povečanju minimalne plače, in sicer rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarski položaj oz. gospodarsko rast ter gibanje zaposlenosti. Ob tem je potrebno minimalno plačo povečati za najmanj toliko, kot so se v letu povečale cene življenjskih potrebščin. MDDSZ je na podlagi podatkov Statističnega urada RS in Urada za makroekonomske analize in razvoj ugotovilo, da gibanja zadnjih treh kazalnikov lani niso bila takšna, da bi zahtevala ali dopuščala povečanje minimalne plače za več kot za rast cen življenjskih potrebščin:

V zvezi z zadnjo uskladitvijo minimalne plače na podlagi 5. člena ZMinP še dodatno pojasnjujemo, da so bila tudi povečanja cen nekaterih prehrambenih proizvodov v lanskem letu, ki so občutno presegale povprečno rast cen življenjskih potrebščin, upoštevana v izračunu povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu, t.j. 1,9 %, ki je bila podlaga za uskladitev zneska minimalne plače z veljavnostjo za mesec januar 2011. Ob primerjanju povprečne rasti cen posameznih življenjskih potrebščin v lanskem letu ni mogoče prezreti že omenjenega povečanja minimalne plače ob sprejemu novega zakona. Rast cen določenih artiklov v letošnjem letu pa bo upoštevana pri novi določitvi minimalne plače za leto 2011, ko bo ta v skladu z zakonom usklajena z rastjo cen življenjskih potrebščin v letošnjem letu.

Menimo, da zaradi navedenih razlogov minimalne plače ni mogoče povečati več kot za uskladitev z rastjo cen, v posledici česar tudi ni mogoče podpreti predloga, naj se minimalna plača zaposlenih usklajuje redno z vsemi podražitvami in to brez kakršnihkoli razprav. Ne glede na navedeno pa pripominjamo, da si bo vlada v okviru svojih pristojnosti, upoštevaje izkušnje iz preteklih obdobij in izkušnje v drugih državah EU, prizadevala poiskati primeren način za spodbujanje odgovornega ravnanja proizvajalcev, dobaviteljev in trgovcev z namenom prehrambnih izdelkov, da bi bil v primeru nujnih korekcij cen življenjski standard vseh, predvsem pa revnejših prebivalcev, čim manj prizadet.