27. 1. 2022
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Zaščita živali je v Sloveniji zagotovljena z zakonodajo, ki je usklajena s sodobnimi evropskimi in svetovnimi standardi (OIE) za zaščito živali. Temelj zaščite in skrbi za dobrobit živali je odgovoren lastnik živali. Področje ureja Zakon o zaščiti živali (Ur.l.RS, št. 38/13, UPB-3, 21/18 - ZNOrg, 92/20 in 159/21), ki nalaga vsem pravnim in fizičnim osebam, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikom živali odgovornost za zaščito dobrobiti, zdravja in življenja živali. Skrbnik živali je dolžan živalim, ki jih ima v oskrbi, zagotoviti ustrezno krmo, vodo, bivalne pogoje, mikroklimo in svobodo gibanja.
Za rejne živali bivale pogoje natančneje določa Pravilnik o zaščiti rejnih živali (Ur.l.RS, št. 51/10 in 70/10). Pravilnik v 4. členu določa, da mora skrbnik živali storiti vse, da zagotovi dobrobit živali, ki so v njegovi oskrbi. Preprečevati mora vzroke, ki lahko pri živalih povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni oziroma motnje v obnašanju. Objekti in materiali morajo biti taki, da ne povzročajo poškodb ali škodijo zdravju. Živali, ki so nastanjene izven objektov, pa morajo biti, kadar je to potrebno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi (na primer bodečo žico) na pašniku.
Nadzor nad zagotavljanjem minimalnih predpisanih pogojev z Zakonom o zaščiti živali in podrejenimi predpisi vrši Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uradni veterinar lahko torej sankcionira skrbnika živali, ki ne poskrbi za ustrezno zaščito živali, ki jih ima v oskrbi.
Zakon o živinoreji pa v 11. členu daje rejcu pravico do izvajanja nemotene reje živali z različnimi ukrepi, eden izmed njih je možnost ograditi posest z zaščitno ograjo. Zakon o živinoreji ne določa natančneje vrste zaščitne ograje.