15. 3. 2011
Odziv Ministrstva za pravosodje
V zvezi s predlogom, ki ste nam ga posredovali z zgoraj navedenim dopisom, smo analizirali in proučili določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju , ki se nanašajo na postopek prisilne poravnave. Postopek prisilne poravnave se vodi z namenom, da se insolventnemu dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje, na podlagi katerega postane dolgoročno in kratkoročno plačilno sposoben in hkrati z namenom, da se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek . Zaradi presoje pogojev (predpostavk) za vodenje postopka prisilne poravnave mora načrt finančnega prestrukturiranja poleg predloga prisilne poravnave vsebovati še (145. člen ZFPPIPP):
- opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen,
- opis drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja,
- oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za njihovo plačilo, če bi bil nad njim začet stečajni postopek, in
- opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben izpolniti vse svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.
Načrt finančnega prestrukturiranja mora pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in o pregledu pripraviti poročilo. V poročilu da mnenje o pogojih za vodenje postopka prisilne poravnave tako, da navede:
- ali je dolžnik insolventen,
- ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
- ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Po ureditvi v ZFPPIPP mora dolžnik dokazati vse tri navedene predpostavke za vodenje postopka prisilne poravnave. To stori tako, da predloži poročilo pooblaščenega ocenjevalca s pritrdilnim mnenjem. Pooblaščeni ocenjevalec da pritrdilno mnenje k načrtu finančnega prestrukturiranja, če:
1. presodi, da je dolžnik insolventen, in 2. s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, oceni (da bo načrt finančne reorganizacije omogočil uresničitev zadanih ciljev):
- da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
- da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Na koncu so upniki tisti, ki se ob odločanju o glasovanju za prisilno poravnavo odločajo:
- o sprejemu načrta finančnega prestrukturiranja, oziroma
- če načrt ni deležen 60% podpore upnikov, ki glasujejo, o stečaju dolžnika.
Obveščamo vas tudi, da je Vlada RS na svoji seji dne 10. 3. 2011 sprejela predlog novele ZFPPIPP-D, ki med drugim ureja obvezni pogoj minimalnega poplačila upnikov, v višini najmanj 50% v obdobju največ štirih let. Po predlogu novele bo torej moral dolžnik v prisilni poravnavi upnikom ponuditi najmanj 50% plačilo terjatev v obdobju, ki ne bo smelo biti daljše od 4 let. Podobno ureditev je Slovenija v 90ih letih že imela in sicer jo je urejal Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Omenjeni pogoj, ki ga dolžnik mora izpolnjevati za začetek prisilne poravnave, velja tudi za vse tiste predloge prisilnih poravnav, ki bodo vloženi do uveljavitve zakona - če sodišče o teh še ni odločilo. Sodišča bodo v takšnih primerih morala zahtevati dopolnitev vloženih predlogov; če jih dolžniki ne bodo izpolnili, sledi stečaj. Tako se v predlogu novele ZFPPIPP-D ohranja institut prisilne poravnave z namenom ohranitve zdravih jeder podjetij. S tem bomo pod določenimi pogoji omogočili preživetje podjetju, ki se znajde v stanju insolventnosti, medtem ko bomo po drugi strani preprečili oz. omejili možnosti za špekulativno poslovanje podjetij z namenom izigravanja upnikov. V primerih uspešnega prestrukturiranja podjetja se namreč poznajo pozitivni učinki nadaljevanja poslovanja tako na gospodarskem kot tudi na socialnem področju, saj se na ta način ohranijo delovna mesta. Glede na vse navedeno menimo, da je zakonska možnost prisilne poravnave potrebna, zaradi zagotovitve dodatnega varstva upnikov pa jo je potrebno dopolniti na način, kot je to predlagano s predlogom novele ZFPPIPP-D, tj. z določitvijo minimalnega poplačila nezavarovanih navadnih upnikov in maksimalnega obdobja poplačila. Predlagana ureditev torej dodatno omejuje možnost prisilne poravnave, kar je v skladu z vašim predlogom v tem delu.