21. 1. 2022
Odziv Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Kratka analiza veljavne ureditve
Hrup kot moteči dejavnik je omenjen v več zakonih. Varstvo pred čezmernim hrupom ureja Zakon o varstvu okolja, ki pa vladi daje pooblastilo, da predpiše mejne vrednosti izpustov, torej tudi hrupa. Na podlagi tega zakona je bila izdana Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta določa kot vire onesnaževanja okolja s hrupom predvsem naprave, obrate, objekte za javne prireditve, komunalno infrastrukturo, letališča, ceste itd. Pasji lajež ni hrup, ki ga ureja ta uredba.
Varstvo pred hrupom jamči tudi Zakon o varstvu javnega reda in miru. Ta zakon povzročanje nekaterih oblik hrupa v posameznih okoliščinah opredeljuje za prekršek. Med drugim določa, da kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne – vzdrževalne posege, se kaznuje z določeno globo. Nadzor nad temi določili mora izvajati policija. Dolžnost policije je, da posreduje, če gre za sum storitve prekrška ali celo kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Tako se morajo policisti odzvati na klic za pomoč, preveriti posamezno prijavo oziroma zahtevo za intervencijo in ustrezno ukrepati, če bi se to ob posredovanju pokazalo za potrebno. V zvezi z laježem psov pa policija ne more ukrepati, ker niso podani potrebni elementi prekrška.
Dolgotrajen lajež psa sam po sebi ni znak mučenja živali, saj je lajež eden izmed treh glavnih načinov sporazumevanja med psi, poleg sporazumevanja z vidom in vonjavami. Psi uporabljajo zvočne signale v različnih kontekstih. Z laježem se pes brani, igra, pozdravlja, išče pozornost ali opozarja. Godrnjanje uporablja pri pozdravljanju ali pa je to znak zadovoljstva, medtem ko renčanje uporablja kot grožnjo ali opozorilni znak, pa tudi v igri. Cviljenje označuje podrejanje, obrambo, pozdrav, bolečino, pa tudi iskanje pozornosti. Pretiran lajež je lahko vedenjska motnja psa. Preprečevanje motenj v obnašanju je ena izmed dolžnosti skrbnika živali (7. člen Zakona o zaščiti živali, ZZZIv). Če je opustitev te dolžnosti naklepna in nastanejo posledice iz 4. člena ZZZiv, se šteje, da gre za mučenje živali.
V primeru motečega pasjega laježa Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ukrepa, če gre za sum mučenja živali oziroma za sum kršitev veterinarskih predpisov. Pretiran lajež lahko nakazuje na okoliščine v katerih za psa ni primerno poskrbljeno.
Torej, če je lajež posledica neprimernega ravnanja lastnika s svojim psom, je lastnika mogoče prijaviti na pristojni območni urad (OU) UVHVVR. Kontaktni podatki so na enotnem državnem spletišču (portal gov.si). V skladu z veterinarskimi predpisi mora vsak lastnik svojega psa označiti in registrirati na primeren način, ter zagotavljati primerne bivalne pogoje.
Posedovanje večjega števila psov je v Sloveniji pod veterinarskim nadzorom. Vsaka oseba, ki poseduje več kot pet odraslih psov na stanovanje več kot 30 dni na leto, mora biti registriran pri OU UVHVVR, ki pred izdajo registracijske odločbe preveri pogoje za bivanje in določi največje dovoljeno število psov na stanovanje.
Na splošno velja, da morajo lastniki nepremičnin zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin izvrševati svojo lastninsko pravico tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Posameznik občan ima vedno možnost uveljavljanja stvarnopravnih pravic po sodni poti. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20) v 73. členu določa prepoved medsebojnega vznemirjanja in v 75. členu določa prepoved imisij. Vsakodnevni, dalj časa trajajoči pasji lajež je lahko imisija, ki jo ureja sosedsko pravo.
Primerjava s pravnimi ureditvami v drugih državah
Dolgotrajno oziroma pretirano pasje lajanje je v Združenem kraljestvu opredeljeno kot moteč hrup v Zakonu o zaščiti okolja (Environmental Protection Act).
Avstralski Zakon o družnih živalih (Companion Animal Act) opredeljuje kot nadležnega psa med drugim tudi psa, ki povzroča hrup, z lajanjem ali drugače, in se ta hrup vztrajno pojavlja ali nadaljuje do te mere, da nerazumno posega v mir ali udobje in priročnosti katere koli osebe na sosednji posesti. Najprej je lastnik psa obveščen z uradnim opozorilom in ima 21 dni časa, da odpravi moteč hrup psa. Vkolikor ne odpravi hrupa, je denarno kaznovan. V izjemnim primerih se lahko lastniku psa odvzame.
V ZDA in Kanadi imajo posamezna mesta lokalne odloke, ki urejajo moteč hrup, kamor vštevajo tudi moteče pasje lajanje.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin meni, da s predpisom, ki ureja varstvo živali pred mučenjem, ni mogoče, niti ni smiselno, opredeliti maksimalni dovoljen čas oglašanja živali, pri čemer bi preseganje tega časa pomenilo, da je žival v takšnem stanju, da stanje škodljivo vpliva na njeno dobrobit in zdravje. Pretirano lajanje je namreč vedno potrebno ocenjevati v kontekstu pasme, vzgoje, zunanjih okoliščin in odgovornega ravnanja z živaljo, kar trenutno veljavni Zakon o zaščiti živali že omogoča.