Pozivam na obvezno razkritje vseh pogodb ki jih podpiše vlada.
Razkrijte nam pogodbe z proizvajalci cepiv.
Zakaj je to skrivnost, kako so lahko takšne pogodbe skrivnost?
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Namen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Za uresničitev namena tega zakona si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Poleg tega je namen tega zakona tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Ta zakon ureja tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava.
Na podlagi ZDIJZ je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet informacije javnega značaja, ki zajema dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov. Prav tako registrirani zavezanci iz 1. člena in drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, ki nastopajo kot naročniki, koncedenti ali javni partnerji, v roku 48 dni od oddaje javnega naročila, podelitve koncesije ali izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na podlagi postopka, ki ga urejajo zakoni, ki urejajo javno naročanje, koncesije ali javno-zasebno partnerstvo, objavijo javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe o izvedbi javnega naročila, koncesijske pogodbe oziroma pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Te informacije se objavijo na spletnih straneh, ki so namenjene izvajanju elektronskega javnega naročanja, v strojno-berljivem formatu.
Način, formate in mesto objave javno dostopnih informacij javnega značaja iz pogodb o izvedbi javnega naročila, koncesijskih pogodb in pogodb o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: pogodbe) s strani registriranih zavezancev iz 1. člena in drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, ki nastopajo kot naročniki, koncedenti ali javni partnerji (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) določa Pravilnik o objavah pogodb s področja javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev. Ta natančno določa, da se javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodb objavijo na nacionalnem portalu, namenjenemu objavam o javnih naročilih (v nadaljnjem besedilu:
portal javnih naročil). Zavezanec objavi elektronsko kopijo pogodbe, iz katere predhodno izloči podatke, ki predstavljajo izjemo od dostopa v skladu z zakonom.
Zaradi krepitve delovanja pravne države, integritete in transparentnosti, odpravljanje korupcijskih tveganj in nasprotja interesov sta bili vzpostavljeni tudi spletni aplikaciji TZIJZ in Erar. Preko spletne aplikacije TZIJZ Uprave Republike Slovenije za javna plačila je omogočen dostop do informacij javnega značaja o transakcijah, opravljenih v breme zavezancev za informacije javnega značaja: javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, poslovnih subjektov v 100 % lasti oseb javnega prava, ki so registrirani v Registru zavezancev za informacije javnega značaja, ter posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov. Tudi spletna aplikacija Erar splošni javnosti omogoča vpogled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države ter občin, ki se nanašajo na blago in storitve, plače, socialne prejemke, pokojnine, subvencije, štipendije itd.
Zavedamo se, da javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem.
Glede na navedeno menimo, da je vaš predlog že uresničen v obstoječi zakonodaji in njeni izvedbi (spodaj navedeni linki do portalov z javnimi podatki), zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.