plače javnih uslužbencev naj bodo javne

Odziv Ministrstva za javno upravo

V zvezi s posredovanim predlogom sporočamo, da Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18 in 204/21: v nadaljevanju: ZSPJS) v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Skladno z drugim in četrtim odstavkom istega člena so uporabniki proračuna podatke o plačah dolžni posredovati ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju, torej Ministrstvu za javno upravo. Podatki se posredujejo Agenciji za javnopravne evidence in storitve, skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju. Metodologija je določena v Pravilniku o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 28/14, 52/14, 88/16 in 119/21: v nadaljevanju: Pravilnik). Peti odstavek 38. člena ZPSJS določa, da določba prvega odstavka tega člena ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah. Skladno s šestim odstavkom 38. člena ZSPJS pa so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. ZSPJS v 39. členu določa tudi, da je ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, dolžno o podatkih iz 38. člena voditi evidenco, enkrat letno v skladu s predpisano metodologijo pripraviti analizo ter jo v pisni, elektronski ali drugi primerni obliki posredovati javnosti. Ministrstvo za javno upravo vodi navedeno evidenco v Informacijskem sistemu za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), v katerega uporabniki proračuna posredujejo podatke o izplačanih plačah na nivoju delovnega mesta, naziva oziroma posamezne funkcije. Skladno s prvim odstavkom 40. člena vsi izplačevalci plač obračunavajo in izplačujejo plače na podlagi enotne metodologije in obrazcev, ki jih z uredbo predpiše vlada. Uredba, ki jo je Vlada RS sprejela na navedeni pravni podlagi, je Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16, 70/16, 14/17, 68/17, 6/19, 51/19, 59/19, 78/19, 157/20, 191/20, 13/21, 101/21, 122/21, 145/21 in 194/21; v nadaljevanju: Uredba).

Tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18: v nadaljevanju: ZDIJZ) v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ena od izjem pa je tudi varstvo osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatek) in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Iz določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, individualni podatki o znesku bruto plače vsakega javnega uslužbenca oziroma funkcionarja so podatki, ki razkrivajo porabo javnih sredstev in so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ker se neposredno nanašajo na opravljanje dela na delovnem mestu oz. izvajanje funkcije funkcionarja. V primeru, ko gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ti niso varovani. Da so podatki o osebnih dohodkih in drugih prejemkih za posamezne vrste funkcij oziroma za skupine funkcij javni, določa tudi tretji odstavek 7. člena Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91-I, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 109/12 in 21/13).

Pravno podlago za javnost plač v javnem sektorju torej predstavlja določba 38. člena ZSPJS. Iz določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa prav tako izhaja, da podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Enako javnost osebnih dohodkov in drugi prejemkov za funkcionarje določa tretji odstavek 7. člena Zakona o funkcionarjih v državnih organih.

Ministrstvo za javno upravo skladno z navedenimi pravnimi podlagami javno objavlja podatke, ki jih proračunski uporabniki posredujejo v ISPAP skladno s Pravilnikom in Uredbo po posameznih delovnih mestih, nazivih oziroma funkcijah. Navedeni podatki so objavljeni na Portalu plač v javnem sektorju (http://www.pportal.gov.si/) in na enotni nacionalni spletni točki za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor – OPSI (https://podatki.gov.si/), kar zagotavlja transparentnost plačnega sistema v javnem sektorju in omogoča javnosti nadzor na delom javnega sektorja in porabo javnih sredstev. Ministrstvo za javno upravo pa na svoji spletni strani objavlja tudi analize plač v javnem sektorju (https://www.gov.si/teme/placni-sistem/), ki jih pripravlja na podlagi 39. člena ZSPJS, s čimer se prav tako zagotavlja transparentnost in javnost plač v javnem sektorju.