8. 12. 2021
Odziv Ministrstva za finance
Od 1. 7. 2021 je potrebno za vse blago, uvoženo iz tretjih držav, plačati DDV, ne glede na vrednost blaga. Zakonodaja omogoča plačilo DDV na dva načina, preko uporabe posebne uvozne ureditve IOSS ali z uporabo posebne ureditve pri uvozu (v tem primeru se DDV obračuna s carinsko deklaracijo).
Vse pošiljke, ki prispejo iz tretjih držav morajo biti v skladu s členom 139 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o Carinskem zakoniku Unije (UL L 269, z dne 10. 10. 2013; v nadaljevanju: CZU) predložene carinskemu organu takoj ob vnosu na carinsko območje Unije ter zanje v skladu s členom 158 CZU vložena elektronska carinska deklaracija. Za predložitev pošiljk v poštnem prometu je odgovoren prenosnik pošiljke, to je poštni operater (npr. Pošta Slovenije) ali hitri prevoznik (npr. DHL, UPS ipd). Podatki o pošiljki morajo biti predloženi s carinsko deklaracijo v elektronski obliki. Pri uporabi posebne uvozne ureditve IOSS, se DDV plača že prodajalcu in se za blago opravijo samo carinske formalnosti, ki so potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v Uniji (npr. preverjanje prepovedi in omejitev, preverjanje IOSS številke ipd). Veljavnost oziroma predložitev IOSS številke je v skladu s členom 143/1/ca Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, podlaga za oprostitev plačila DDV (če je številka v trenutku vložitve deklaracije veljavna, ne pride do obračuna DDV).
Torej, v primeru, ko gre za uporabo posebne uvozne ureditve IOSS, gre za davčno poenostavitev, ki ne vpliva na izvajanje carinskih formalnosti, ki morajo biti opravljene, da je lahko blago v Uniji sproščeno v prost promet. V praksi to pomeni, da je potrebno tudi v primeru IOSS pošiljk opraviti carinske formalnosti, kar je povezano tudi s stroški, ki jih prenosnik pošiljke obračuna svojim strankam.
Poštni operaterji s pošiljkami iz tretjih držav opravljajo formalnosti kot so: evidentiranje prispetja blaga, vložitev podatkov za varnostne analize, o prispetju obvestijo naslovnika, skladiščijo pošiljko v začasni hrambi, predložijo carinsko deklaracijo carinskemu organu, zagotovijo sledenje pošiljk in podobno. Za opravljanje navedenih formalnosti nekateri evropski javni poštni operaterji zaračunavajo pristojbine/stroške.
Po podatkih PostEurop, ki je združenje evropskih javnih poštnih operaterjev, Svetovne poštne zveze, javni poštni operaterji v 10 državah članicah ne zaračunavajo pristojbine za pošiljke, ki prispejo preko posebne uvozne ureditve IOSS, v 12 državah članicah pa poštni operaterji zaračunavajo pristojbine za vse prispele pošiljke.
Iz navedenega izhaja, da je zaračunavanje pristojbin za pošiljke stvar poslovne politike poštnih operaterjev. Zato predlog za ukinitev plačevanja pristojbin/stroškov za carinske uvozne formalnosti, ki jih izvede ponudnik poštnih storitev ni primeren za nadaljnjo obravnavo.