slovenski jezik v javnih medijih

Odziv Ministrstva za kulturo

Ministrstvo za kulturo (predvsem Služba za slovenski jezik) skrbno spremlja vsa področja javne rabe slovenščine. O morebitnih kršitvah (na primer o neprevajanju tujih jezikov v oddajah, na prireditvah in podobno) obveščamo pristojne inšpektorate, ti pa potem ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi. Toda Zakon o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04 in 8/10; ZJRS) in Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21; ZMed) ne urejata jezikovne ustreznosti in kakovosti slovenščine ter tega področja ne sankcionirata. ZJRS opredeljuje le status slovenščine v javnosti predvsem v odnosu do tujih jezikov. ZMed pa ureja zaščito slovenščine s tem, da določa: da mora biti ime medija in njegovih rubrik oziroma oddaj v slovenskem jeziku, razen kadar gre za medije ali njegove rubrike oziroma oddaje, ki so slovenske licenčne različice tujega medija ali rubrik oziroma oddaj z blagovnimi ali storitvenimi znamkami tega medija; da mora izdajatelj, ki je ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, razširjati programske vsebine v slovenskem jeziku, ali pa morajo biti na ustrezen način prevedene v slovenščino, razen kadar so v prvi vrsti namenjene bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem iz druge jezikovne skupine. 

Menimo, da lahko izboljšamo splošno jezikovno kulturo s spodbujevalnimi ukrepi, kot sta promocija slovenščine in prenova jezikovnega izobraževanja. Na podlagi javnih razpisov vsako leto sofinanciramo različne projekte in programe za promocijo in razvoj slovenskega jezika in kulture, vključno z izobraževanjem in ozaveščanjem. Stalno podpiramo prizadevanja za bolj kakovostno rabo slovenščine v vseh okoljih (tudi spletnih), zlasti v medijih, ki dosegajo veliko uporabnikov, in v knjižni verigi, pri čemer je pomembna visoka stopnja jezikovne zmožnosti in jezikovne odgovornosti. V Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 je v okviru jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti kot najširšima področjema jezikovne politike med drugim poudarjeno tudi ozaveščanje o pomenu in vlogi rabe slovenščine na vseh področjih javnega življenja in o pomenu lektorskih storitev na vseh področjih javnega življenja (mediji, gospodarstvo, javne ustanove itn.).