17. 1. 2022
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma pojasnjujemo, da splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških določa temeljni zakon, ki ureja področje prekrškovnega prava v Republiki Sloveniji, in sicer Zakon o prekrških[1].
Pravo o prekrških je poleg kazenskega prava del kaznovalnega pravnega sistema Republike Slovenije in ena od sestavin državnosti. Prekrške kot upravno kazensko kategorijo teorija in judikatura Evropskega sodišča za človekove pravice razpoznavata kot kazenske zadeve, torej kot zadeve, za katere je treba zagotoviti standarde in garancije, ki jih obsega zlasti 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Vse navedeno zahteva zagotovitev teh standardov tudi v prekrškovnem postopku.
ZP-1 v 4. členu določa, da so sankcije za prekrške globa, opomin, kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov, izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, izločitev iz postopkov javnega naročanja in vzgojni ukrepi. Globa se predpiše in izreče kot glavna sankcija, opomin se izreče namesto globe, kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov, izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti in izločitev iz postopka javnega naročanja pa se predpišejo in izrečejo kot stranske sankcije. Poleg globe ali opomina se sme izreči ena ali več stranskih sankcij.
Glede predpisanih sankcij za vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja ali v času, ko je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, se mu izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja pojasnjujemo, da je temeljno načelo v sistemu sankcij za prekrške v slovenskem prekrškovnem pravu načelo zakonitosti. Navedeno pomeni, da je za prekršek mogoče izreči samo tiste sankcije, ki jih je določil zakon v času, ko je bil prekršek storjen, in samo, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za to določa zakon. Drugo načelo pa je načelo sorazmernosti, ki je vsebovano v institutu individualizacije sankcij za prekrške posamezniku in določa, da mora biti sankcija sorazmerna s težo prekrška in storilčevo krivdo. Navedeno izhaja tudi iz temeljnega načela Ustave Republike Slovenije (Ustava RS)[2], ki v 2. členu določa, da je Republika Slovenija pravna država. Splošna zahteva pravne države pa je, da je dopustna samo takšna sankcija, ki je v sorazmerju s težo kršitve. Naloga države kot skupnosti je, da najde pravo ravnotežje med temeljnim namenom kazenskih sankcij, ki je v zagotovitvi varstva pred prekrški (kaznivimi dejanji), in pravicami posameznika. Nenazadnje, skozi razvoj kazenskih sankcij se je v penološki stroki kot mednarodni standard uveljavilo tudi načelo humanosti pri izrekanju in izvrševanju kazenskih sankcij.
Glede na navedeno v zvezi s predlogom, da se osebi, ki stori prekršek v cestnem prometu in nima veljavnega vozniškega dovoljenja izreče zaporna kazen v trajanju od dveh do štirih let pojasnjujemo, da navedeni predlog po oceni Ministrstva za pravosodje ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo, in sicer z vidika načela sorazmernosti (2. člen Ustave RS).
Prekršek vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja je urejen v 56. členu Zakona o voznikih (ZVoz-1)[3], ki določa, da motorno oziroma motorno in priklopno vozilo sme voziti oseba, ki je telesno in duševno zmožna voziti vozilo; je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil; ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju; se ji ne izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije, ji ni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, ji ni izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije niti ji ni začasno odvzeto vozniško dovoljenje; uporablja pripomočke za vožnjo, ki so vpisani v njenem vozniškem dovoljenju.
Z globo 500 eurov se za prekršek kaznuje voznik, ki nima veljavnega vozniško dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in voznik, ki ni dopolnil predpisane starosti za vožnjo vozil.
Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje voznik, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Poleg globe se vozniku izreče tudi 18 kazenskih točk.
V zvezi s predlogom, da se osebo, ki upravlja vozilo in je ob policijski kontroli ugotovljeno, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja zaradi odvzema ali predhodne hujše kršitve v cestnem prometu kaznuje tudi z odvzemom vozila oz. prepovedjo nadaljnje vožnje pa pojasnjujemo, da veljavna zakonodaja določa, da se lahko ob globi kot glavni sankciji lahko izreče ena ali več stranskih sankcij. Stranske sankcije se med seboj razlikujejo po tem, ali se jih lahko izreče le, če so tudi predpisane za obravnavani prekršek, ali pa to za njihov izrek ni potrebno; v tem primeru se za njihov izrek upoštevajo pogoji ZP-1 . V prvo skupino stranskih sankcij, ki morajo biti predpisane pri prekršku, da jih lahko pristojni organ izreče storilcu tega prekrška, spadajo štiri: kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila, izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti in izločitev iz postopkov javnega naročanja. Izgon tujca iz države in odvzem predmetov pa sta sankciji, ki se izrekata neposredno na podlagi ZP-1 in ni treba, da bi bili predpisani za določen prekršek. To izhaja tudi iz njune vsebine in namena. Izrek teh dveh sankcij poleg ZP-1 lahko določi tudi kateri drug zakon.
Veljavna zakonodaja prekrškovnemu organu že omogoča, da ob ugotovitvi hujšega prekrška, ko se vozniku izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, se mu izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja oziroma kadar vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, takoj na kraju samem odredi začasni odvzem vozila, nato pa vloži obdolžilni predlog, s katerim sodišču predlaga tudi izrek stranske sankcije odvzema predmetov (npr. odvzem vozila). Sodišče lahko z odredbo začasno odvzame predmete, ki so bili uporabljeni za prekršek ali so nastali s prekrškom (ali pa jih vrne). Predmet je praviloma začasno zasežen do konca postopka – to je do odločitve sodišča o prekršku. To pomeni, da se po koncu postopka lahko vrne ali pa trajno vzame in proda ali uniči.
Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje meni, da je kaznovalna politika na področju cestnoprometnih prekrškov ustrezno urejena in da so kazni, ki jih za storilce prekrškov vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja predvideva veljavna zakonodaja dovolj visoke in primerne, ob tem pa opozarjamo, da je kaznovalna politika na področju cestnoprometnih prekrškov (predvsem z vidika določanja višine glob in števila predpisanih kazenskih točk pri prekrških) v pristojnosti ministrstva, resorno pristojnega za cestni promet – Ministrstva za infrastrukturo.