Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z nezadostno podporo

Predlog dopolnitev določenih členov Zakonov, ki se nanašajo na živali

4059 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Spoštovani! Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement Univerze v Mariboru se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji, kot so se pozitivno odzvali nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, neposrednih ugotovitev društev za zaščito živali, ki so ugotovila pomanjkljivosti in kolizijo obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe kot Univerze, kar odraža tudi interes civilne iniciative. Zbrali smo 31.530 podpisov civilne inciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite živali. Potrebna je sistemska in sistematična dopolnitev obstoječe zakonodaje, in sicer Zakona o zaščiti živali, Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakona o policiji, Zakona o prekrških ter Pravilnikov (Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali) in že predlagani predlog Zakona o zavetiščih za živali iz leta 2006 na pobudo spoštovanega pokojnega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška). Cilj je doseči izvršljivost obstoječe zakonodaje na področju varstva živali, predvsem pa ustrezno kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. Potrebujemo enotno delovanje inšpektorjev, policije, sodstva in predstavnikov zavetišč. Zato mora zakonodaja s področja varstva živali omogočati in zagotavljati učinkovito sodelovanje VURS, zavetišč, policije in sodstva – tudi z vidika zniževanja stroškov zavetišč in intervencij pravnega varstva živali. V okviru obstoječe zakonodaje lahko povečamo učinkovitost z manjšimi dopolnitvami obstoječe zakonodaje s področja varstva živali, pravilnikov in drugih pripadajočih aktov, ki se nanašajo na živali. Ker ugotavljamo (na osnovi izkušenj in obsežne zbrane dokumenatcije po vsej Sloveniji!!!), da je trenutni sistem nadzora neučinkovit, zato ga je potrebno nujno izboljšati. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Koncem novembra 2010 smo poslali dodelan predlog dopolnitve Kazenskega zakonika na Ministrstvo za pravosodje: Predlagatelji menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Predlagatelji smo mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Predlagali smo objektivni test krivdnega elementa, ki mučitelja živali ne more ekskulpirati. Sledi priprava predlogov dopolnitve druge relevantne zakonodaje s področja pravnega varstva živali, saj smo se dela lotili sistematično. Posamezne določbe ZZZiv dopuščajo trpljenje živali za doseganje tako neprimernih in nevrednih ciljev kot sta estetika ali prihranek denarja. Sporne so tudi določbe o izjemah pri obveznosti omamljanja živali pred zakolom. S takšnimi določbami se ljudi na nek način spodbuja, da se ne registrirajo in s tem prihranijo denar ter se hkrati izognejo odgovornosti za nestrokovno izveden zakol. Na osnovi moralnega odpora in ozaveščenosti večinskega prebivalstva so nekatere države (npr. Velika Britanija, Avstrija, Švica in Hrvaška) že sprejele zakonske omejitve oziroma popolne prepovedi vzreje živali za krzno (Slovenija šele l. 2016!). Problematika pravnega varstva živali je kompleksna:

  • mučenje živali kot kaznivo dejanje in prepoved skrbništvo mučiteljem; izboljšanje nadzora, ki omogoča učinek že po prvi prijavi in intervenciji,
  • nujnost zagotavljanja pogojev za bivanje živalim glede na njihove etimološke in psihološke potrebe, (na primer, nujna je ukinitev verig za pse (ki so družabna bitja), kot je to sprejeto po nekaterih državah Evrope (npr. Avstrija)), primerni pogoji bivanja za konje, ter problem zapuščenih živali, ki bivajo same na prostem,
  • (ne)ustreznest pogojev za ustanovitev zavetišč, saj je potrebno doseči transparentnost njihovega delovanja, sprememba roka, po katerem je dovoljeno usmrtiti živali v zavetišču,
  • uvedbo centralnega registra vseh živali (hišnih, vzrejnih, živali po zavetiščih, nevarnih),
  • kompetentno prevzgojo nevarnih psov,
  • možnosti zlorab donacij.

Delo za prihodnje leto:

  • poenostavljenje postopkov vzrejnih pregledov,
  • spodbujanje vzreje živali za prehrano na prostem (v naravi) namesto v nehumanih farmah brez sončne svetlobe, kjer živali zelo trpijo,
  • vzpostavitev strogih pogojev in nadzora pri prevozu živih živali.
  • prepoved uporabe živali za cirkuške predstave in krzno,
  • trgovine z živalimi.

Ena največjih pomanjkljivosti naše zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem je (ne)izvršljivost. Težave z neizvajanjem oz. nedoslednim izvajanjem pooblastil s strani organov nadzora, bi rešili z ustanovitvijo organizacije v smislu »živalske policije« (NE v smislu kot je organizirana v ZDA, ampak v obliki, ki je primerna za naše pogoje). Poleg obstoječih pravic in dolžnosti se v Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali živalskim policistom podeljujejo nekatera nova pooblastila oziroma možnost ukrepanja brez odredbe pristojnega sodišča ter brez predhodnega obvestila in dovoljenja pravne ali fizične osebe. Iz knjige CENA ŽIVLJENJA, prof. dr. Friderik Klampfer, Filozofska Fakulteta, Univerza v Mariboru: V svetu se čedalje bolj krepi zavest o tem, da je bil naš tradicionalni odnos do živali zgrešen. V skladu s tradicionalno, hierarhično podobo sveta, ki so jo izrisale velike zahodne religije, utemeljila pa zahodna filozofska tradicija, smo ljudje po svojem izvoru, naravi, zmožnostih in sposobnostih edinstvena in neprimerljiva bitja, naše potrebe pa imajo zato upravičeno prednost pred potrebami vseh drugih prebivalcev našega planeta. Ki so tu zato, da nam služijo na različne načine in po najboljših močeh, tudi za ceno množičnega trpljenja in umiranja. Z Darwinovim odkritjem o skupnem, nebožanskem izvoru vseh živalskih vrst, z rastjo spoznanj o osupljivem bogastvu in povezanosti mnogoterih življenjskih oblik, z opuščanjem predsodkov do ne-človeških živalih, s krepitvijo moralne občutljivosti in skrbi zanje, konec koncev pa tudi s povečano zaskrbljenostjo za prihodnost našega planeta se pričenja ta podoba krhati in njeni temelji majati. Čas je, da vržemo staro prtljago predsodkov in navad v koš zgodovine. Živalim smo priznali pravico do tega, da brez potrebe ne trpijo. Zdaj je morda čas za naslednji korak, za priznanje, da jih ne bomo obravnavali kot enakovredne člane moralne skupnosti vse dotlej, dokler bomo pripravljeni njihove vitalne interese, vključno z interesom za življenje in svobodo, žrtvovati na oltarju trivialnih človeških preferenc, okusov in želja. Doslej smo živalske kletke povečevali in opremljali, prej ali slej jih bomo morali odpreti. Koristi za družbo pa bi bile seveda večplastne: - vzgoja in moralizacija storiteljev grozodejstev, - vzgoja mlade generacije in vlivanje sočutja do živali, - primerno življenje za živali v sobivanju s človekom, - eliminacija grozodejstev nad živalmi v naslednjih letih, - zaposleni brezposelni se lahko aktivirajo za moralna in družbeno koristna dejanja, - prilivi v državni proračun in občinske proračune. Vsi naši predlogi argumentirano temeljijo na opažanjih problemov, ki se pojavljajo v praksi kot posledica neučinkovitega posredovanja VURS-a, neskladij med samimi predstavniki VURS-a kot neskladij ukrepov/priporočil VURS-a z obstoječo zakonodajo. V prilogi posredujemo delovne verzije predlogov dopolnitev Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška. Končno verzijo Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem, Prof. dr. Mejra Festić, izred. prof. Prorektorica za študijske zadeve Univerza v Mariboru

8 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Mejra Festić 6 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 13. 1. 2011 | 20:29:11

Predlog dopolnitev Zakona o zaščiti živali

Spoštovani! Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement Univerze v Mariboru se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji, kot so se pozitivno odzvali nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, neposrednih ugotovitev društev za zaščito živali, ki so ugotovila pomanjkljivosti in kolizijo obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe kot Univerze, kar odraža tudi interes civilne iniciative. Zbrali smo 31.530 podpisov civilne inciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite živali. Potrebna je sistemska in sistematična dopolnitev obstoječe zakonodaje, in sicer Zakona o zaščiti živali, Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakona o policiji, Zakona o prekrških ter Pravilnikov (Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali) in že predlagani predlog Zakona o zavetiščih za živali iz leta 2006 na pobudo spoštovanega pokojnega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška). Cilj je doseči izvršljivost obstoječe zakonodaje na področju varstva živali, predvsem pa ustrezno kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. Potrebujemo enotno delovanje inšpektorjev, policije, sodstva in predstavnikov zavetišč. Zato mora zakonodaja s področja varstva živali omogočati in zagotavljati učinkovito sodelovanje VURS, zavetišč, policije in sodstva – tudi z vidika zniževanja stroškov zavetišč in intervencij pravnega varstva živali. V okviru obstoječe zakonodaje lahko povečamo učinkovitost z manjšimi dopolnitvami obstoječe zakonodaje s področja varstva živali, pravilnikov in drugih pripadajočih aktov, ki se nanašajo na živali. Ker ugotavljamo (na osnovi izkušenj in obsežne zbrane dokumenatcije po vsej Sloveniji!!!), da je trenutni sistem nadzora neučinkovit, zato ga je potrebno nujno izboljšati. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Koncem novembra 2010 smo poslali dodelan predlog dopolnitve Kazenskega zakonika na Ministrstvo za pravosodje: Predlagatelji menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Predlagatelji smo mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Predlagali smo objektivni test krivdnega elementa, ki mučitelja živali ne more ekskulpirati. Sledi priprava predlogov dopolnitve druge relevantne zakonodaje s področja pravnega varstva živali, saj smo se dela lotili sistematično. Posamezne določbe ZZZiv dopuščajo trpljenje živali za doseganje tako neprimernih in nevrednih ciljev kot sta estetika ali prihranek denarja. Sporne so tudi določbe o izjemah pri obveznosti omamljanja živali pred zakolom. S takšnimi določbami se ljudi na nek način spodbuja, da se ne registrirajo in s tem prihranijo denar ter se hkrati izognejo odgovornosti za nestrokovno izveden zakol. Na osnovi moralnega odpora in ozaveščenosti večinskega prebivalstva so nekatere države (npr. Velika Britanija, Avstrija, Švica in Hrvaška) že sprejele zakonske omejitve oziroma popolne prepovedi vzreje živali za krzno (Slovenija šele l. 2016!). Problematika pravnega varstva živali je kompleksna:

  • mučenje živali kot kaznivo dejanje in prepoved skrbništvo mučiteljem; izboljšanje nadzora, ki omogoča učinek že po prvi prijavi in intervenciji,
  • nujnost zagotavljanja pogojev za bivanje živalim glede na njihove etimološke in psihološke potrebe, (na primer, nujna je ukinitev verig za pse (ki so družabna bitja), kot je to sprejeto po nekaterih državah Evrope (npr. Avstrija)), primerni pogoji bivanja za konje, ter problem zapuščenih živali, ki bivajo same na prostem,
  • (ne)ustreznest pogojev za ustanovitev zavetišč, saj je potrebno doseči transparentnost njihovega delovanja, sprememba roka, po katerem je dovoljeno usmrtiti živali v zavetišču,
  • uvedbo centralnega registra vseh živali (hišnih, vzrejnih, živali po zavetiščih, nevarnih),
  • kompetentno prevzgojo nevarnih psov,
  • možnosti zlorab donacij.

Delo za prihodnje leto:

  • poenostavljenje postopkov vzrejnih pregledov,
  • spodbujanje vzreje živali za prehrano na prostem (v naravi) namesto v nehumanih farmah brez sončne svetlobe, kjer živali zelo trpijo,
  • vzpostavitev strogih pogojev in nadzora pri prevozu živih živali.
  • prepoved uporabe živali za cirkuške predstave in krzno,
  • trgovine z živalimi.

Ena največjih pomanjkljivosti naše zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem je (ne)izvršljivost. Težave z neizvajanjem oz. nedoslednim izvajanjem pooblastil s strani organov nadzora, bi rešili z ustanovitvijo organizacije v smislu »živalske policije« (NE v smislu kot je organizirana v ZDA, ampak v obliki, ki je primerna za naše pogoje). Poleg obstoječih pravic in dolžnosti se v Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali živalskim policistom podeljujejo nekatera nova pooblastila oziroma možnost ukrepanja brez odredbe pristojnega sodišča ter brez predhodnega obvestila in dovoljenja pravne ali fizične osebe. Iz knjige CENA ŽIVLJENJA, prof. dr. Friderik Klampfer, Filozofska Fakulteta, Univerza v Mariboru: V svetu se čedalje bolj krepi zavest o tem, da je bil naš tradicionalni odnos do živali zgrešen. V skladu s tradicionalno, hierarhično podobo sveta, ki so jo izrisale velike zahodne religije, utemeljila pa zahodna filozofska tradicija, smo ljudje po svojem izvoru, naravi, zmožnostih in sposobnostih edinstvena in neprimerljiva bitja, naše potrebe pa imajo zato upravičeno prednost pred potrebami vseh drugih prebivalcev našega planeta. Ki so tu zato, da nam služijo na različne načine in po najboljših močeh, tudi za ceno množičnega trpljenja in umiranja. Z Darwinovim odkritjem o skupnem, nebožanskem izvoru vseh živalskih vrst, z rastjo spoznanj o osupljivem bogastvu in povezanosti mnogoterih življenjskih oblik, z opuščanjem predsodkov do ne-človeških živalih, s krepitvijo moralne občutljivosti in skrbi zanje, konec koncev pa tudi s povečano zaskrbljenostjo za prihodnost našega planeta se pričenja ta podoba krhati in njeni temelji majati. Čas je, da vržemo staro prtljago predsodkov in navad v koš zgodovine. Živalim smo priznali pravico do tega, da brez potrebe ne trpijo. Zdaj je morda čas za naslednji korak, za priznanje, da jih ne bomo obravnavali kot enakovredne člane moralne skupnosti vse dotlej, dokler bomo pripravljeni njihove vitalne interese, vključno z interesom za življenje in svobodo, žrtvovati na oltarju trivialnih človeških preferenc, okusov in želja. Doslej smo živalske kletke povečevali in opremljali, prej ali slej jih bomo morali odpreti. Koristi za družbo pa bi bile seveda večplastne: - vzgoja in moralizacija storiteljev grozodejstev, - vzgoja mlade generacije in vlivanje sočutja do živali, - primerno življenje za živali v sobivanju s človekom, - eliminacija grozodejstev nad živalmi v naslednjih letih, - zaposleni brezposelni se lahko aktivirajo za moralna in družbeno koristna dejanja, - prilivi v državni proračun in občinske proračune. Vsi naši predlogi argumentirano temeljijo na opažanjih problemov, ki se pojavljajo v praksi kot posledica neučinkovitega posredovanja VURS-a, neskladij med samimi predstavniki VURS-a kot neskladij ukrepov/priporočil VURS-a z obstoječo zakonodajo. V prilogi posredujemo delovne verzije predlogov dopolnitev Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška. Končno verzijo Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem, Prof. dr. Mejra Festić, izred. prof. Prorektorica za študijske zadeve Univerza v Mariboru

Komentarji