Uvedba trošarin glede na vsebnost(%) sladkorja v hrani in pijači

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Zahvaljujemo se za pobudo in vam sporočamo, da smo podobno pobudo prejeli že leta 2012. Ministrstvo za finance je v letu 2012 in kasneje v letu 2014, predvsem na predlog ministrstva za zdravje, predlagalo možnost uvedbe posebnega davka na  sladke pijače in pripravilo tudi osnutek predloga zakona. Pri analizi uvedbe predlaganega zakona pa se je izkazalo, da bi bili finančni učinki v primerjavi z administrativnimi zahtevami pod pričakovanimi.

Na podlagi omenjene pobude pa so podjetja iz sektorja brezalkoholnih pijač, pristopila k podpisu Zavez odgovornosti.

Sprejeli so naslednje  zaveze:

• brezalkoholnih pijač ne bodo oglaševali otrokom, mlajšim od 12 let,
• da se bodo odgovorno obnašali v osnovnih in srednjih šolah - v avtomatih ne bo sladkih pijač, -  da bodo jasno informirali potrošnike o energijski vrednosti pijače na lastnih blagovnih znamkah, -  da bodo potrošniku ponujali čim širšo ponudbo različnih pijač z manjšo vsebnostjo sladkorja
• da bodo spodbujala zdrav življenjski slog zaposlenih, pa tudi celotne družbe.

Proizvajalcem brezalkoholnih pijač je od leta 2015, ko so se zavezali k čim širši ponudbi pijač različnih prehranskih profilov, uspelo znižati povprečen energijski iznos na 100 ml brezalkoholnih pijač za 6 %.

Prav na 6. obletnico podpisa prvih zavez so podpisniki leta 2021 podpisali novo zavezo odgovornosti, s katero se zavezujejo, da bodo do konca leta 2025 v brezalkoholnih pijačah znižali vsebnost sladkorja še za dodatnih za 5 %.

Na ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano smo prepričani in se strinjamo, da so prostovoljne zaveze proizvajalcev in trgovcev z živili lahko veliko učinkovitejši ukrep kot pa uvedba obdavčitve določenega ozkega segmenta prehrambnih izdelkov. Takšne trende celovitega urejanja problematike vsebnosti sladkorjev ter tudi drugih dodatkov v živilih spodbuja tudi ozaveščenost javnosti.

Davek na sladke pijače pa po našem mnenju lahko predstavlja tudi nevarnost, da se sladkor nadomešča z umetnimi sladili oz. drugimi dodatki.

Za zagotavljanje okusa, varnosti in tehnoloških lastnosti lahko proizvajalci izdelkom z manj sladkorja dodajajo različne aditive, največkrat arome in sladila, nekateri tudi stabilizatorje in sredstva za uravnavanje kislosti. Na ta način želijo ohraniti lastnosti izdelka, vendar se s tem oddaljujejo od primarnega namena preoblikovanja, to je izboljšanja sestave živil.

Vsekakor ocenjujemo, da je vaša pobuda dobronamerna, vendar lahko povzroči druge nevarnosti v smislu nadomeščanja sladkorja in zagotavljanje okusa in lastnosti živila z drugimi snovmi, ki ob prekomernem uživanju takšnih živil lahko povzročijo druge zdravstvene probleme.

Strinjamo se, da so najučinkovitejši ukrepi kombinacija samoregulacije proizvajalcev in ozaveščanje potrošnikov o škodljivosti prekomernega uživanja sladkorja v živilih in pijači.
 

Odziv Ministrstva za zdravje

Debelost je kompleksen pojav, na katerega poleg prevelikega energijskega vnosa, premajhne porabe energije zaradi telesne nedejavnosti, pomembno vpliva tudi stres in poskus obvladovanja tesnobe z uživanjem hrane, ki v organizmu sproži kratkotrajno zadovoljstvo. Za hrano, ki povzroča ugodje je značilno, da je predvsem sladka, slana in mastna. Ravno zaradi kompleksnosti in številnih razlogov, ki vodijo v debelost, jo je težko obvladovati in so potrebni številni ukrepi za njeno preprečevanje.

Uvedba dodatnih trošarin oz. davkov, je ukrep, ki ga med množico drugih priporočenih ukrepov, kot so omejevanje trženja določenih živil otrokom, intervencije s kakovostno prehrano v vrtcih in šolah, označevanje živil na prednji strani embalaže in spodbujanje izboljševanja sestave živil v boju proti debelosti predlaga tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Kot administrativno najmanj obremenjujoči ukrep se zdi obdavčitev sladkorja – surovine, vendar je njena slabost selektivno zvišanje cen domačim proizvodom in nekonkurenčnost proti proizvodom, ki prihajajo iz drugih držav, bodisi EU ali tretjih držav.

Druga možnost je obdavčitev sladkorja v izdelkih na tržišču, kar pa je administrativno kompliciran ukrep. Poleg tega je tudi strokovno zelo zahtevno postaviti meje za količino sladkorja po posameznih kategorijah živil, nad katero bi se uveljavila na primer višja davčna stopnja, kar opozarja stroka.

V Sloveniji smo imeli več poskusov uvedbe trošarin na sladke pijače. Zadnji v letu 2014, ko je Vlada zadolžila Ministrstvo za zdravje, da pripravi celovite ukrepe za zmanjševanje debelosti in kroničnih nalezljivih bolezni, kot sta sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni in različne vrste raka. Tako je Ministrstvo za zdravje koordiniralo pripravo Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 - Dober tek, Slovenija. Nacionalni program temelji na vključitvi številnih partnerjev s področja zdravstva, kmetijstva, vzgoje in izobraževanja, športa, gospodarstva, turizma in okolja, saj je le s sodelovanjem mogoče vzpostavi okolje, ki spodbuja zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost.

Na desetih prednostnih področjih nacionalnega programa poteka izvajanje akcijskih načrtov z močnim poudarkom na izboljševanju ponudbe živilskih izdelkov, kjer je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije prevzela usklajevalno vlogo znotraj svojih članov.  Prvi rezultati so se odrazili v sprejetju zavez industrije pijač. Podatki nacionalne industrije pijač zadnjih petih let kažejo, da se je povprečni energijski iznos prodanega litra pijač znižal za 9%. Zavezam industrije pijač glede zmanjševanja sladkorja so sledile tudi druge branže in pričele z zniževanjem vsebnosti sladkorja, soli ter povečevanjem prehranskih vlaknin.

Tako poleg širitve zavez glede izboljševanja prehranske vrednosti izdelkov na druge živilske sektorje, kot so mlekarstvo, pekarstvo idr. poteka tudi krepitev sodelovanja s turistično-gostinskim in trgovskim sektorjem, ki v lastnih blagovnih znamkah znižujejo vsebnost sladkorja in soli in na to opozarja tudi svoje kupce.

Ker je poleg razpoložljivosti živil z ugodnejšo prehransko sestavo pomembno tudi ozaveščanje in informiranje naj izpostavimo tudi dobro uveljavljen sofinancirani spletni portal »Prehrana.si«, kjer so zbrane strokovne in verodostojne informacije in vedno bolj prepoznavno mobilno aplikacijo »Veš kaj ješ«, ki s pomočjo skeniranja črtne kode na izdelku omogoča enostavno primerjanje in izbor izdelkov z primernejšo prehransko sestavo.

Da delujemo v željeno smer, kažejo podatki o količini zaužitega sladkorja zlasti porabi sladkih pijač, kjer raziskave kažejo upad pitja sladkih pijač tako med odraslimi kot med otroci in mladostniki. Raziskava za Slovenijo - SI Menu je pokazala, da le 1,5 % odraslih starih med 65. in 74. letom in 4,7 % odraslih med 18. in 64. letom dnevno uživa sladke pijače. Ugoden trend upadanja pitja sladkih pijač med mladostniki pa kaže tudi raziskava »Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki«. V obdobju 2002–2018 se je pomembno znižal odstotek mladostnikov, ki redno uživajo sladke pijače, (iz 39,4% se je znižalo na 14,6%) kar je razveseljiv podatek, ki kaže, da je smiselno nadaljevati z začrtanimi aktivnostmi ozaveščanja javnosti in intervencijami v šolskem prostoru.
 

Odziv Ministrstva za finance

Glede na delovno pristojnost Ministrstva za finance pojasnjujemo, da obdavčitev s trošarino ni le plačilo dodatnega davka, ampak vključuje izvajanje zahtevnega trošarinskega režima, kar pomeni predvsem uvedbo nadzora proizvodnje,  skladiščenja in gibanja izdelkov, natančno opredelitev izdelka, ki bo predmet obdavčitve, natančno opredelitev zavezanca za plačilo trošarine idr. Za obravnavanje sladkih živil in pijač kot trošarinske izdelke in za vzpostavitev trošarinskega nadzora nad njimi, morajo obstajati tehtni razlogi, da ne bi s tem ukrepom potencialnim trošarinskim zavezancem le naložili dodatno administrativno breme. Uvedba novega trošarinskega izdelka mora biti ustrezno argumentirana, v obravnavanem primeru predvsem z vidika vpliva na zdravje. Nova rešitev bi morala biti predmet preučitve in natančnih analiz tudi z vidika finančnih učinkov, pa tudi z vidika psihološkega efekta na porabnike. Zaradi prostega pretoka blaga med državami članicami, uvedba trošarin na izdelke, ki v sosednji državi niso obdavčeni oziroma obravnavani kot trošarinski izdelki, ne bi dala želenega učinka. Celo nasprotno, vodila bi v razmah vnosa  takih živil in pijač iz drugih držav članic.

Ministrstvo za finance je takrat že pripravilo osnutek predloga zakona, pri čemer se je izkazalo, da ne bi bilo mogoče doseči znatnih finančnih učinkov takšne obdavčitve, bi se pa znatno povečale administrativne obremenitve zavezancev in davčnega organa. Ob predstavitvi osnutka zakona je bilo izraženo izrazito nasprotovanje takšnemu urejanju omejevanja razširjenosti sladkih pijač s strani gospodarstva, so pa bile v živilsko predelovalni industriji sprejete prostovoljne zaveze proizvajalcev o zmanjševanju vsebnosti sladkorja v pijačah in živilih na sploh.

Glede predloga za namensko rabo sredstev poudarjamo, da trošarine niso in ne smejo biti opredeljene kot namenski prihodek, ampak so in morajo biti prihodek integralnega proračuna. Tako se želi onemogočiti neposredno ali avtomatično vezavo določenih prejemkov proračuna na določene izdatke ter s tem preprečiti, da bi bili samo nekateri neposredni proračunski uporabniki upravičeni do določenih že vnaprej rezerviranih prejemkov.

Če povzamemo, ideja za uvedbo trošarin glede na vsebnost (%) sladkorja v hrani in pijači je sicer dopadljiva, vendar finančno ne nujno učinkovita, z vidika stroškov (za zavezanca in za nadzorni organ) in administrativnih ovir pa zelo obremenjujoča, kar finančni učinek še zmanjša. Na področju javnega zdravja lahko več prispevajo izobraževanje, informiranje potrošnikov, prostovoljne zaveze proizvajalcev in trgovcev z živili za zmanjševanje vsebnosti sladkorja v pijačah in živilih ter promocija zdravega življenjskega sloga, in ne obdavčitev.