Na 24ur ponovno beremo, da so inšpektorji odkrili več kot 40 odstotkov nedovoljenih objektov.
Zato predlagam, da se črna gradnja še posebno na varovanem kmetijskem zemljišču, uzakoni kot kaznivo dejanje in ne samo kot prekršek. S tem bi marsikoga odvrnilo od gradnje na črno.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Področje gradenj ureja Gradbeni zakon[1] (v nadaljevanju GZ), ki opredeljuje tudi tako imenovane »črne gradnje« oziroma nedovoljene objekte. Med navedenimi izpostavljamo predvsem nelegalne in neskladne objekte, v zvezi s katerimi GZ predpisuje najprej pravila inšpekcijskega nadzora z ustreznimi inšpekcijskimi ukrepi – gre za možnost ustavitve gradnje, odstranitve dela ali celotnega objekta na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavitve prejšnjega stanja ali drugačne sanacije zemljišča ali objekta pri nelegalnih objektih ter spremembo gradbenega dovoljenja oziroma odstranitev ter vzpostavitev prejšnjega stanja ob ne-pridobitvi spremenjenega dovoljenja pri neskladnih objektih).
GZ določa tudi številne prekrške fizičnih in pravnih oseb ter nadzornikov, vodij nadzora in izvajalcev gradenj, povezane s kršitvami v postopku pridobivanja dovoljenj za gradnjo in širše, s sorazmerno visokimi globami (na primer do 60.000 evrov za pravne osebe, do 3.000 evrov za posameznike). Izpostavljamo, da se v skladu s 103. členom GZ z globo od 10.000 do 30.000 eurov kaznuje za prekršek tudi pravna oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa v razponu od 20.000 do 60.000 eurov, če pred izvedbo dejanj, za katera je pristojna, ne preveri, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano, in ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o prepovedi.
Ocenjujemo, da so obravnavani prekrški in predpisani razponi glob zanje ustrezni in skladni z načelom sorazmernosti v prekrškovnem in kazenskem pravu. Kolikor bi dejanja, povezana z gradnjami brez ustreznih dovoljenj povzročila, na primer, nevarnost za splošno varnost ljudi in premoženja, lahko prerastejo glede na konkretne okoliščine v katero od kaznivih dejanj iz tridesetega poglavja Kazenskega zakonika[2] (v nadaljevanju KZ-1), ki med drugim določa kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti. Če bi obravnavana dejanja vključevala tudi zavzetje tujega zemljišča z namenom gradnje, bi šlo lahko z kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine iz poglavja kaznivih dejanj zoper okolje in prostor, ki vsebuje tudi nekatera dejanja s področja obremenjevanja in uničevanja okolja.
Ob tem pojasnjujemo, da je potrebno opredelitve prekrškov in kaznivih dejanj z določenega področja razvrščati v skladu z načelom »ultima ratio«, ki velja za določanje kaznivih dejanj. Torej je treba kazniva ravnanja določati kot prekrške ali kot kazniva dejanja glede na njihovo nevarnost in pravno zavarovano dobrino ter glede na vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni le kršitev predpisa (prekršek) ali pa ima že posledice za pravno zavarovano dobrino v obliki ogrozitve ali poškodbe (kaznivo dejanje).
Glede na navedeno menimo, da je na obravnavanem področju ustrezna možnost, da se najprej v čim zgodnejši fazi z inšpekcijskimi ukrepi doseže spoštovanje gradbenih predpisov, po potrebi odstranitev in vzpostavitev stanja pred kršitvijo ter celo kaznovanje s sorazmerno visokimi globami. Kolikor pa dejanja po intenziteti in drugih znakih prerastejo v kršitve kazensko-pravno varovanih dobrin, pa so določena ustrezna kazniva dejanja, zgolj nekatera smo izpostavili zgoraj.
[1] Uradni list RS, št. 61/17, 72/17p, 65/20 in 15/21 – ZDUOP.
[2] Uradni list RS, št. 50/12 – UPB2, 54/15, 6/16 – UPB2p, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20 in 95/21.