6. 4. 2011
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
VELJAVNA PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI: Organizacijo in delo policije določajo Zakon o Policiji (Uradni list RS, št. 66/2009 - UPB7 in 22/2010), Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – UPB4 in 48/2009), Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007 - UPB3 in 65/2008) in drugi zakonski ter podzakonski akti. Natančneje je število policistov določeno s samim Aktom o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji (Številka: 0100- 1/2010 (1501-08), z dne 29. 1. 2010), upoštevaje Skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leto 2010 in 2011, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela s sklepom številka 10002-34/2009/5 na 46. redni seji 29. 9. 2009. Za Policijo je Dovoljeno število zaposlenih 9.219 javnih uslužbencev. RAZLOGI ZA NEPRIMERNOST ALI PRIMERNOST NADALJNJE OBRAVNAVE: Avtor predloga med seboj zelo poenostavljeno primerja države z različnimi gospodarskimi in družbenimi sistemi. Med drugim naredi primerjavo s Španijo in Grčijo, v kateri postavlja vzročno povezavo med številom policistov in bankrotom države. Vzroki za gospodarske težave države so veliko bolj kompleksni, zato menimo, da je postavljena vzročna povezava zelo neprimerna in poenostavljena. Vsekakor moramo poudariti, da se statistični podatki o zaposlenih v policiji zelo razlikujejo od države do države. Pomembno je namreč, katere notranje organizacijske enote policije se štejejo v statistiko in koliko od zaposlenih v policiji, ki sestavljajo končno statistično število, svoje naloge opravlja neposredno na terenu. Poleg tega v Sloveniji skoraj celotno področje varnostne problematike pokriva policija in ne druge službe, kot to počno v nekaterih sosednjih državah, kjer nekatere naloge izvajajo npr. žandarmerija, ki je vojaška organizacija, finančna policija, varnostniki varovanih oseb itd. Glede števila policistov, ki opravljajo nadzor državne meje, je treba poudariti, da število t. i. schengenskih policistov določa Evropska unija, zato nanj Slovenija ne more vplivati. Evropska unija je Sloveniji glede na ocenjeno varnostno situacijo določila, da mora za potrebe varovanja in kontrole schengenske meje zagotoviti optimalno število 3.092 policistov. Od teh jih je na policijskih postajah 2.738, na policijskih upravah 174 policistov in na Generalni policijski upravi 180 policistov. Primerjava s Finsko ni ustrezna, saj sta pokritost meje in število policistov na km dolžine meje v Sloveniji bistveno drugačna kot na Finskem, in sicer zaradi nevarnosti ilegalnih prehodov, ocene tveganja kriminalne dejavnosti, geografske lege Slovenije, t. i. balkanske poti, števila mejnih prehodov, razgibanosti terena (prehodnost terena, goratost, …) itd. Tudi primerjava z Avstrijo ni ustrezna, saj Avstrija nima več zunanje schengenske meje, zato je tudi potreba po tovrstnih policistih bistveno manjša oziroma je skoraj ni. Treba je poudariti, da je raven varnosti v Sloveniji visoka. Po podatkih Eurostata sodi Slovenija med najvarnejše države v Evropi. Na to smo lahko ponosni, saj policija s svojim učinkovitim delom, ki pogosto ostane očem javnosti skrito, prispeva k zagotavljanju optimalne stopnje varnosti prebivalcev. Veliko pozornosti namreč posvečamo ne le represivnim ukrepom temveč tudi preventivnim aktivnostim, s katerimi preprečimo marsikateri prekršek in kaznivo dejanje ter tako vsem prebivalcem Slovenije zagotavljamo, da živijo v varni državi. Glede očitka o ''inkasantstvu'' policistov moramo pojasniti, da policisti ne pišejo zakonov in ne določajo višin glob, temveč le izvajajo zakonsko določene naloge, med katerimi sta tudi nadzor in kontrola cestnega prometa. Kot ena od sankcij za prekrške v cestnem prometu je predpisana globa. Kadar so podani zakonski pogoji za ukrepanje zoper prekršek posameznika z globo, morajo policisti ravnati v skladu z zakonom in stroko. Iz tega izhaja, da policisti ne predpisujejo glob zato, ker bi tako hoteli, temveč zato, ker jim glede na vrsto prekrška tako določa zakon. Poleg tega je treba poudariti, da policisti velikokrat namesto plačilnega naloga kršiteljem izrečejo le opozorilo. Zakon jim namreč daje diskrecijsko pravico, da takrat, ko gre za prekršek neznatnega pomena in v primeru, da zaradi prekrška ni in ne bo nastala posledica, policist kršitelja le opozori. Policisti se tega pooblastila zelo pogosto poslužujejo, saj je prav opozorilo včasih veliko bolj učinkovito kot pa predpisana denarna kazen. Nenazadnje je ena od najpomembnejših nalog policije skrbeti za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Žal avtor v svojem pismu zanemarja dejstvo, da je delo policistov zelo široko in ga nikakor ne moremo zreducirati na predpisovanje glob za prekrške v cestnem prometu. Poleg preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja prekrškov in kaznivih dejanj na vseh področjih (cestni promet, državna meja, javni red in mir, kriminaliteta) je najpomembnejša naloga policije varovati življenja ljudi in njihovo premoženje ter nuditi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. To je namreč naše osnovno poslanstvo, ki ga izpolnjujemo predano in vestno. V nasprotju z mnenjem, da bi moralo biti policistov manj, veliko občank in občanov meni, da bi moralo biti policistov še več, saj bi le tako lahko še bolj učinkovito skrbeli za varnost ljudi ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Prepričani smo, da so predlogi avtorja dobronamerni. Zagotavljamo, da vsak predlog občana obravnavamo resno in odgovorno, saj je policija kot institucija nenazadnje namenjena prav njim, naša želja pa je, da bi jo čim bolj približali ljudem. Vendar pa je policijska organizacija zelo kompleksna, prav tako tudi njena skrb za dobrobit vseh prebivalcev Republike Slovenije. Učinkovitih predlogov za izboljšanje dela policije zato ni mogoče oblikovati zgolj na podlagi pavšalnega primerjanja statistik posameznih držav kot tudi ne brez preverjenih dejstev in dobrega poznavanja vpetosti policije v družbeni sistem.
Odziv Ministrstva za javno upravo (celoten odgovor je v priponki)
Glede predloga, da bi se za 30% znižalo število državnih uradnikov je potrebno pojasniti, da načrtno zmanjševanje števila zaposlenih v upravnem delu javnega sektorja, t.i. uradništvu, poteka od leta 2006 dalje in sicer na način ne nadomeščanja zaposlenih, katerim v organih državne uprave preneha delovno razmerje. Tako je že vse od leta 2006 dalje postavljen cilj, da se vsako leto število zaposlenih v uradniškem delu državne uprave zmanjša za 1% letno in ta cilj se tudi dosega. Kot je razvidno iz spodnjih podatkov , ki so tudi javno objavljeni na spletni strani Ministrstva za javno upravo ( rubrika : zaposleni v upravi), se število zaposlenih v organih državne uprave znižuje. V civilnem delu organov državne uprave se je število zaposlenih zniževalo vsako leto, in sicer: - v letu 2008 za 104 - v letu 2009 za 268 in - v letu 2010 za 411 oziroma za 372, če ne upoštevamo v tem številu premestitve 39 javnih uslužbencev iz organov državne uprave v novoustanovljeni agenciji, Javno agencijo RS za varnost prometa in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS. V Slovenski vojski je število zaposlenih v tem obdobju sicer naraslo, vendar bistveno manj kot je bilo sprva načrtovano glede na doseganje NATO standardov. Večje povišanje (za 476 vojakov) je bilo v letu 2009, v drugih letih so bila povečevanja nekoliko manjša, v letu 2010 se je število celo znižalo za 45 zaposlenih. Število zaposlenih je večje v obravnavanem obdobju tudi v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, kar je posledica kadrovske podhranjenosti in s tem nujne kadrovske okrepitve zaposlenih v zaporih, glede na število zaprtih oseb in njihovo strukturo. V Policiji število zaposlenih v zadnjih treh letih praktično ostaja enako, v lanskem letu je sicer prišlo do reorganizacije podpornih služb za Policijo, ki se sedaj tudi za Policijo opravlja na Ministrstvu za notranje zadeve, v sklopu katere so vse podporne funkcije v organih ministrstva združene v enotno službo. Iz Policije je bilo v podporno službo Ministrstva za notranje zadeve prenesenih 350 javnih uslužbencev.
Organi državne uprave
1.1.2008
1.1.2009
1.1.2010
1.1.2011
Civilni del
16.767
16.663
16.395
15.984
Slovenska vojska
7.100
7.170
7.646
7.601
Policija
9.461
9.271
8.980
8.966
Ministrstvo za notranje zadeve -Opravljanje podpornih nalog za Policijo
350
347
Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
806
822
839
871
SKUPAJ
34.134
33.926
34.210
33.769
VIR: MFERAC, v skladu s Pravilnikom o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov (Uradni list RS, št. 60/06, 83/06, 70/07 in 96/09)
Postopno zmanjševanje števila uradnikov v organih državne uprave se nadaljuje tudi v letošnjem letu in je predvideno tudi še v naslednjih letih. Tudi upoštevaje podatke v nadaljevanju iz primerjalnih analiz o številu zaposlenih v dejavnosti uprave, glede na število zaposlenih v tej dejavnosti v drugih državah članicah EU kažejo, da imamo podpovprečno število zaposlenih v upravi glede na povprečje držav članic EU.
V primerjavi z evropskimi državami ima Slovenija relativno nizek delež zaposlenih v dejavnostih javnih storitev (L–N) (glej Tabelo 1 in Sliko 1). V dejavnosti javnih storitev (L–N) so po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2002) zajete dejavnosti javna uprava (L), izobraževanje (M) in zdravstvo in socialno varstvo (N)[1]. Izvajalci, ki so zajeti v posameznih dejavnostih, so vse javne inštitucije in javni zavodi, ki so pod nazorom države ali občin, ter tudi vsi koncesionarji in čisti zasebni izvajalci. Gledano po dejavnostih je Slovenija v primerjavi z evropskimi državami relativno nizko po deležu zaposlenih v dejavnosti javne uprave (L), v dejavnosti izobraževanja (M) je nekje na povprečju EU, v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (N) pa močno pod povprečjem, kar je povezano predvsem z bolj razvitimi storitvami dolgotrajne oskrbe [2]. Tabela 1: Zaposlenost v dejavnostih L-N na 100.000 prebivalcev (v prilogi)
Kljub nizkemu deležu zaposlenih v dejavnostih javnih storitev (L–N) pa se Slovenija po deležu zaposlenih v sektorju država uvršča približno na povprečje držav OECD. V sektor država spadajo le tiste inštitucije, katerih ustanovitelj je država ali občina in so hkrati večinsko (več kot 50 %) financirane iz javnofinančnih sredstev . Kot je razvidno iz Slike 1 ima Slovenija relativno visok delež zaposlenih v sektorju država (2005: 14,5 %; 2009; 14,9 %; OECD 2005: 14,3, OECD 2008 (predhodni podatek): 15,0) (glej točke); razlika do deleža zaposlenih v dejavnostih javnih storitev (2005: 15,8 %; 2009: 16,2 %) pa je zelo majhna (glej stolpec). Majhna razlika je posledica dejstva, da se v Sloveniji večji del javnih služb še vedno izvaja v javnih zavodih, ki so upravljavsko vezani na državo ali občino in so večinsko financirani z javnofinančnimi sredstvi. Po drugi strani ima večina evropskih držav za katere razpolagamo s podatki, bistveno večjo razliko med obsegom zaposlenih v sektorju država in obsegom zaposlenih v celotnih dejavnostih javnih storitev. Večini držav je namreč v obdobju 1995-2005 uspelo s prenosom izvajanja nekaterih javnih služb na zasebni sektor povečati zaposlenost v dejavnostih javnih storitev, hkrati pa zadržati rast zaposlenosti v sektorju država (oziroma v inštitucijah, ki so pod nadzorom države ali občin, ter se večinsko- več kot 50 %- financirano iz javnih virov) (glej Ekonomski izzivi 2010). Slika 1: Zaposlenost v dejavnostih javnih storitev (L–N) in v sektorju država kot delež v aktivnem prebivalstvu, leto 2005, v % (v prilogi)