11. 1. 2022
Odziv Ministrstva za javno upravo
Reševanja nakopičenih težav z elektronskimi odpadki se lahko lotimo na tri načine. Da bi zmanjšali ali vsaj omilili pospešeno ustvarjanje e-odpadkov, bi morali najprej opraviti manj nepotrebnih nakupov. Drugič, zelo pomembno je, da so naprave, ki ne delujejo več ali ki jih ne potrebujemo, odložene v posebne zabojnike oziroma v zbirni center odpadkov. Tretjič, napravam, ki še delujejo ali potrebujejo le manjše popravilo, je vredno poskusiti podaljšati življenjsko dobo. Po podatkih Evropske agencije za okolje je življenjska doba elektronskih naprav, kot so pametni telefoni, televizorji, pralni stroji in sesalniki, v povprečju več kot dve leti krajša od načrtovane ali želene življenjske dobe. Včasih se naprava prehitro pokvari, včasih se je prehitro naveličamo.
Trenutno veljavna zakonodaja naslavlja razgradnjo odpadne električne in elektronske opreme z Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16, 72/18, 84/18 – ZIURKOE in 108/20), ki z namenom prispevanja k trajnostnemu razvoju določa preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadne električne in elektronske opreme ter ravnanja z njo zaradi varstva okolja in varovanja človekovega zdravja ter zmanjševanja celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanja učinkovitosti njihove uporabe.
V evropski digitalni strategiji je zapisano, da bo uporaba digitalnih tehnologij pripomogla k izpolnitvi ciljev Evropskega zelenega dogovora ob predpogoju, da se zmanjša ogljični odtis digitalnega sektorja, ki je v zadnjih letih vseskozi naraščal.
Za zmanjševanje ogljičnega odtisa IKT sektorja se na evropski in tudi svetovni ravni izvaja precej pobud in ukrepov. Leta 2008 so ponudniki in upravljalci podatkovnih centrov sprejeli Evropski kodeks ravnanja za podatkovne centre za energetsko učinkovitost, ki se je z leti posodabljal in je bil sprejet kot odziv na naraščajočo porabo energije v podatkovnih centrih in na potrebo po zmanjšanju s tem povezanih vplivov na okolje, gospodarstvo in zanesljivost oskrbe z energijo.
Na evropski ravni se že pripravljajo tudi ukrepi, ki bodo spodbujali učinkovito rabo energije tudi na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, kar bo lahko imelo za posledico strožje pogoje pri izgradnji novih omrežij, ki bi vključevali merila okoljske trajnosti.
Marca letos je bila sprejeta ministrska deklaracija Zelena in digitalna preobrazba EU, v kateri je izpostavljena uporaba čistih digitalnih tehnologij kot ključni dejavnik v podporo podnebnim ukrepom, okoljski trajnosti in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. V deklaraciji je izražena namera, da postane Evropa ključni igralec na svetovnem trgu zelenih tehnologij, zlasti s spodbujanjem razvoja, uvajanja in uporabe inovativnih digitalnih tehnologij, razvojem elektronskih komponent z nizko porabo energije in z okolju prijaznimi, trajnostnimi IKT rešitvami.
Nadalje je Evropska komisija 19. oktobra letos sprejela delovni program za leto 2022, v katerem je določila naslednje korake svojega programa za preoblikovanje Evrope po pandemiji COVID-19, da bo bolj zelena, pravična, digitalna in odporna. 42 novih pobud politik, za vseh šest glavnih ambicij iz političnih usmeritev predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, naslavlja nadaljevanje razvoja krožnega gospodarstva s krepitvijo pravice, da se izdelki popravijo, ne pa nadomestijo in predvideva pobude na področju politike trajnostnih proizvodov, s čimer bi okrepili tudi pravice potrošnikov do popravila izdelkov.
Tudi Slovenija si, v okviru predsedovanja Svetu EU, prizadeva za uresničevanje zelenih ciljev. Še naprej si bomo prizadevali, da bo omenjena problematika izpostavljena in naslovljena v smislu iskanja rešitev in ukrepanja.