11. 1. 2022
Odziv Ministrstva za javno upravo
Reševanja nakopičenih težav z elektronskimi odpadki se lahko lotimo na tri načine. Da bi zmanjšali ali vsaj omilili pospešeno ustvarjanje e-odpadkov, bi morali najprej opraviti manj nepotrebnih nakupov. Drugič, zelo pomembno je, da so naprave, ki ne delujejo več ali ki jih ne potrebujemo, odložene v posebne zabojnike oziroma v zbirni center odpadkov. Tretjič, napravam, ki še delujejo ali potrebujejo le manjše popravilo, je vredno poskusiti podaljšati življenjsko dobo. Po podatkih Evropske agencije za okolje je življenjska doba elektronskih naprav, kot so pametni telefoni, televizorji, pralni stroji in sesalniki, v povprečju več kot dve leti krajša od načrtovane ali želene življenjske dobe. Včasih se naprava prehitro pokvari, včasih se je prehitro naveličamo.
Trenutno veljavna zakonodaja naslavlja razgradnjo odpadne električne in elektronske opreme z Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16, 72/18, 84/18 – ZIURKOE in 108/20), ki z namenom prispevanja k trajnostnemu razvoju določa preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadne električne in elektronske opreme ter ravnanja z njo zaradi varstva okolja in varovanja človekovega zdravja ter zmanjševanja celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanja učinkovitosti njihove uporabe.
V evropski digitalni strategiji je zapisano, da bo uporaba digitalnih tehnologij pripomogla k izpolnitvi ciljev Evropskega zelenega dogovora ob predpogoju, da se zmanjša ogljični odtis digitalnega sektorja, ki je v zadnjih letih vseskozi naraščal.
Za zmanjševanje ogljičnega odtisa IKT sektorja se na evropski in tudi svetovni ravni izvaja precej pobud in ukrepov. Leta 2008 so ponudniki in upravljalci podatkovnih centrov sprejeli Evropski kodeks ravnanja za podatkovne centre za energetsko učinkovitost, ki se je z leti posodabljal in je bil sprejet kot odziv na naraščajočo porabo energije v podatkovnih centrih in na potrebo po zmanjšanju s tem povezanih vplivov na okolje, gospodarstvo in zanesljivost oskrbe z energijo.
Na evropski ravni se že pripravljajo tudi ukrepi, ki bodo spodbujali učinkovito rabo energije tudi na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, kar bo lahko imelo za posledico strožje pogoje pri izgradnji novih omrežij, ki bi vključevali merila okoljske trajnosti.
Marca letos je bila sprejeta ministrska deklaracija Zelena in digitalna preobrazba EU, v kateri je izpostavljena uporaba čistih digitalnih tehnologij kot ključni dejavnik v podporo podnebnim ukrepom, okoljski trajnosti in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. V deklaraciji je izražena namera, da postane Evropa ključni igralec na svetovnem trgu zelenih tehnologij, zlasti s spodbujanjem razvoja, uvajanja in uporabe inovativnih digitalnih tehnologij, razvojem elektronskih komponent z nizko porabo energije in z okolju prijaznimi, trajnostnimi IKT rešitvami.
Nadalje je Evropska komisija 19. oktobra letos sprejela delovni program za leto 2022, v katerem je določila naslednje korake svojega programa za preoblikovanje Evrope po pandemiji COVID-19, da bo bolj zelena, pravična, digitalna in odporna. 42 novih pobud politik, za vseh šest glavnih ambicij iz političnih usmeritev predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, naslavlja nadaljevanje razvoja krožnega gospodarstva s krepitvijo pravice, da se izdelki popravijo, ne pa nadomestijo in predvideva pobude na področju politike trajnostnih proizvodov, s čimer bi okrepili tudi pravice potrošnikov do popravila izdelkov.
Tudi Slovenija si, v okviru predsedovanja Svetu EU, prizadeva za uresničevanje zelenih ciljev. Še naprej si bomo prizadevali, da bo omenjena problematika izpostavljena in naslovljena v smislu iskanja rešitev in ukrepanja.
racunalniki.duh-casa.si
V Ljubljani smo od 1. junija 2022 v novih prostorih v BTC-ju, ki so zdaj dokončno urejeni in v njih izvajamo dejavnost po rednem urniku.
Lahko nam pišete na racunalniki@duh-casa.si, pokličete na telefon vam najbližje izpostave, ali pa nam pošljite SMS, če je telefon nedosegljiv. Spremenili smo tudi urnik našega dežurnega telefona! Po novem smo na št. 068 154 063 dosegljivi med ponedeljkom in petkom od 11h do 16h.
V MARIBORU NUJNO POTREBUJEMO PROSTORE!!! Kljub 10-letnem trudu za boljši jutri, nam občini največjih mest v državi še vedno ne nudita prostorov in s tem osnovnih pogojev za delo. Tako je sicer že od začetka, saj smo vedno gostovali pri drugih organizacijah, ki so prepoznale našo stisko. V Ljubljani nas je na koncu podprla takratna Služba za digitalno preobrazbo (več o tem …), a v Mariboru še vedno delujemo v klavrnih pogojih …
Darija.Plevel@gov.si
18. december 2023
Spoštovani,
pregledala sem vaše komentarje na portalu predlagam.vladi.si in ugotovila, da komentirate predlog, ki je bil Ministrstvu za javno upravo posredovan v času, ko je bil Direktorat za informatiko, ki je zagotavljal računalniško opremo za državne organe, še del našega ministrstva. To delovno področje je bilo 1.4.2023 preneseno na Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Vaše povezave ne bom posredovala na to ministrstvo, ker menim, da ne predstavlja relevantne ali uporabne vsebine v zvezi z odpadno računalniško opremo.
Ker ste sporočilo poslali tudi na gp.mop@gov.si, predvidevam, da je bilo usmerjeno na gp.mope@gov.si (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), kjer bodo znali presoditi uporabnost članka »Nemčiji grozi poplava elektronskih odpadkov: Kaj bo z milijonom ton sončnih celic« in vašega prejšnjega komentarja.
Lep pozdrav,
Darija Plevel
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
SEKRETARIAT
Tržaška c. 21, 1000 Ljubljana
bilo je leta 2021 -Wired News - V Franciji je minuli mesec začela veljati obveznost, da morajo proizvajalci elektronskih naprav priložiti indeks popravljivosti (indice de réparabilité), piše Wire. S to potezo, ki jo je Francija uvedla prva na svetu, se borijo proti načrtovani zastarelosti (planned obsolescence), ki je eden glavnih razlogov za velike količine elektronskih odpadkov. Do konca leta Francija še ne bo izrekla glob, a nekateri proizvajalci so že izračunali vrednosti indeksa za svoje naprave.
Višja vrednost indeksa pomeni, da ima naprava več zamenljivih in popravljivih delov, tako da je vsaj v teoriji dolgoživejša. S tem želijo Francozi zaustaviti in obrniti trend zadnjih let, ko so elektronske naprave, še posebej pametni telefoni, postajale čedalje bolj zalepljene in nepredušne. Začelo se je z baterijami, ki jih nenadoma uporabniki niso mogli več sami zamenjati, nadaljevalo pa tudi z dizajnom in drugimi odločitvami, zaradi katerih se po navadi bolj splača kupiti novo napravo kakor zamenjati staro. Doživeli smo tudi programsko upočasnjevanje naprav, denimo iPhonov, kar je Apple takrat zagovarjal kot varovanje naprave zaradi slabšanja kondicije baterije.
Francija ne bo sama rešila sveta, a če se bodo proizvajalci indeks izračunali za francoski trg, bodo imeli isti podatek tudi kupci drugod. Za zdaj bo v Franciji ta indeks obvezen za pametne telefone, prenosne računalnike, televizorje, pralne stroje in kosilnice. Izračunava se iz petih karakteristik: dostopnost navodil za popravilo, enostavnost razstavitve, dosegljivost rezervnih delov, cena rezervnih delov in posebna kategorija za odbitke za posebne težave. Podatki so javni, tako da proizvajalci ne morejo računati po svoje.
Kyle Wiens iz iFixit, ki so sodelovali pri postavitvi sistema, opozarja, da je indeks nastal kot kompromis in da so v preteklosti videli tudi nekaj zlorab. Stran iFixit namreč že vrsto let izračunava sorodno oceno na podlagi lastnih testov. A vendarle - francoski korak je vsaj majhen prispevek k bolj trajnostni rabi virov in krožnemu gospodarstvu.
V Sloveniji še vedno čakamo direktive Evrope , le kaj počno na pristojnih ministrstvih v pogajanjhih s proizvajalci, da bi zvišali globino servisiranja naprav .
www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa
portal24.si/nemciji-grozi-poplava-elektronskih-odpadkov-kaj-bo-z-milijonom-ton-soncnih-celic/
Po mojem mnenju, bi bilo izredno priporočljivo, da bi pri prodaji naprav (tukaj niso naštete samo računalniške naprave) zaračunavali prispevek za podporo servisov, omenjeni pa bi potem bili subvencionirani s strani države. Današnje stanje je žal takšno, da je vedno manj servisov potrošniške elektronike, hkrati pa se pojavlja vedno več elektronike. S takšnim predlogom, bi se uporabnikom popravilo hitreje in bolj izplačalo, servisi bi ustvarili več dobička in bili lažje rentabilni.
EU je nedavno (ponovno) standardizirala polnilnike za mobilne telefone – tukaj je edini, ki se še upira Apple. Podobno bi bilo potrebno postoriti tudi pri drugi opremi. V večini primerov poleg naprave dobimo tudi napajalni kabel, ki je enak naši že predhodni napravi. Kabli torej ne bi smeli biti priloženi, vsak prodajalec naprav pa bi jih seveda moral prodajati ločeno. Sedaj vidimo nove kable, ki romajo v smeti. Vendar se tukaj hkrati pojavi vprašanje ekonomije. Čeprav z enega vidika lahko vidimo ekološki vidik, pa bi lahko proizvajalci omogočali menjavo polnilnega kabla.
Mislim, da je nekaj podobnega EU nedavno že sprejela v okviru vseh elektronskih naprav, ne zgolj računalniških.
Hmm, večkrat berem razne predloge in ugotavljam, da nekateri ljudje pojma nimajo o čem pišejo.
Ali se pa mogoče samo delajo norca in provocirajo?
Za računalnike je že zelooooo dolgo amortizacijska doba 2 ali 3 leta in tako se jih tudi računovodsko obravnava.
Nekateri jih seveda uporabljajo še kaj dlje.
In sedaj bi neka Slovenija narekovala trg računalnikov in opreme ?
Ojojoj !!!
Predsedovanje EU pa je samo neks formalnost, ki nič ne pomeni.
Končno, kaj bi naj pomenil vrh EU-Zahodni Balkan, ki se ravno sedaj odvija v Sloveniji ?
Nič !!!!
To je si naša vldaa izmislila, ker za kaj drugega nima dometa.
Voditeli EU so pač prišli se malo smejat, fotografirat, kaj dobrega pojest in to je to.
Zahodni Balkan pa še zelooooooo dooooolgo ne bo v EU, ker imajo sami s sabo in med sabo preveč problemov, ki jih morajo najprej rešiti.
In končno, kdo v EU rabi neko državo, ki ima 8 X nižji BDP na prebivalca, kot ima na primer Avstrija ?
Menim, da bi bilo dobro, da bi pri prodaji naprav (ne samo računalniških) zaračunavali prispevek za podporo servisov. Slednji bi potem bili subvencionirani. Žal je danes tako, da je vedno manj servisov potrošniške elektronike. Npr. koliko je meni znano, v občini Postojna ni niti enega. S tako ureditvijo, bi se uporabnikom popravilo hitreje izplačalo, servisi pa bi imeli več prometa in bili lažje rentabilni.
Na splošno velja, da naj bi rezervni deli bili dostopni neko minimalno dobo (7 let?), ki pa ni daljša od 10 let. Nima smisla, da je tak rok samo pri računalniški opremi, ki zastara hitreje, kot večina ostalih naprav.
EU je nedavno (ponovno) standardizirala polnilnike za mobilne telefone. Podobno bi bilo potrebno tudi pri drugi opremi. Skoraj vedno dobimo poleg naprave napajalni kabel, ki je enak tistemu, ki ga imamo pri napravi, ki jo nova nadomešča. Kabli torej ne bi smeli biti priloženi, vsak prodajalec naprav pa bi jih seveda moral prodajati ločeno. Sedaj vidimo nove kable, ki romajo v smeti.