Gluhi otroci brez tolmača
887 OGLEDOV
14 KOMENTARJEV
Temna senca nad novim šolskim letom 2021/22 je padla na ljubljanske gluhe dijake, ki so v integraciji. Ostali so namreč brez tolmača pri pouku, čeprav je bil junija slovenski znakovni jezik vpisan v slovensko ustavo. Medtem ko so bila vsa pričakovanja usmerjena v to, da bo peščica gluhih dijakov zdaj končno le imela tolmača ves čas pouka, so zdaj ostali popolnoma brez njega. Kje se je zapletlo in kakšne rešitve se obetajo, da se diskriminacija preneha,
Država je v tem primeru totalno zatajila, kar je res sramota in zdaj seveda vsi spet prelagajo krivdo drug na drugega, gluhi otroci pa spet postajajo izgubljena generacija ...
Predlagam, da se takoj odpravi ta diskriminacija in upošteva Ustavo.
tv2go.t-2.net/tv/epg/1000259/time/1706365200000
Prisluhnimo tišini: Ne slišim, pokaži mi
Svetovalna oddaja 2019 10 minut
Letošnje šolsko leto je za gluhe in naglušne otroke, ki se šolajo v rednih šolah, prelomno, saj jim je odslej omogočen neprimerno večji obseg ur tolmačenja. Še lansko šolsko leto jim je pripadalo zgolj pet ur tolmačenja na teden, to pa se je spremenilo s posodobitvijo pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Tako od letošnjega šolskega leta strokovna skupina na šoli za vsakega učenca posebej izdela načrt, po katerem mu pripada toliko ur tolmačenja, kolikor jih potrebuje.
MNOGI INVALIDI IZLOČENI ZARADI PRAVNE PRAZNINE
Pravna praznina nastane pri izvedbi zakonodaje ko se v praksi pokaže, da vsi državljani niso enakopravno obravnavani in s tem diskriminirani. Klasičen primer diskriminacije je tudi priznavanje nadomestila za invalidnost kljub povsem enakemu statusu invalidnosti. ZPIZ-2 priznava nadomestilo samo tistim invalidom, ki so postali invalidi v delovnem razmerju, medtem ko so ostali invalidi izločeni in tak način izločevanja se potem prenaša tudi na druge zakone in uredbe kot so recimo najnovejši energetski boni, kjer je velika večina invalidov izločena kljub dejstvu, da imajo uradno status invalida. In kljub dejstvu, da so najbolj socialno ogroženi ravno tisti invalidi, ki ne prejemajo nadomestila za invalidnost. Gre predvsem za načelo in vse prevečkrat boleč in sramoten občutek krivice in manjvrednosti kar se v normalni socialni državi ne bi smelo dogajati. Tudi zato, ker imajo uradno priznan status z verodostojno odločbo ZPIZ-a s katero lahko povsem enakovredno uveljavljajo svoje pravice v številnih drugih zakonih.
In tako bi moralo biti tudi v zakonu, ki ureja pravico do nadomestila kar nenazadnje zelo jasno navajata tudi varuh človekovih pravic in zagovornik načela enakosti, ki sta glede tega povsem enotnega mnenja, da je tak način različne obravnave dejansko diskriminatoren, nesprejemljiv in nedopusten za socialno državo zato pričakujeta od ustreznih organov in odločevalcev, da se to sistemsko uredi.
Vlade se menjajo problemi pa ostajajo, številni zapisniki in obravnave potrjujejo, da se je to problematiko obravnavalo že v prejšnji vladi in še prejšnji, sprejeti so bili uradni sklepi v državnem zboru, ki naj bi zavezovali pristojna ministrstva in odločevalce.....
Naj citiram le zadnji sklep Komisije za socialno varnost, delo, zdravstvo in invalide v državnem svetu RS:
Komisija pričakuje, da bodo ključni deležniki čim prej pristopili k spremembi veljavne ureditve nadomestil za telesne okvare na način, da se bo zagotovilo enakopravno obravnavo vseh oseb s telesnimi okvarami ne glede na vzrok za njihov nastanek.
Konec citata.
Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu gluhih na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poudarjajo uspehe gluhih športnikov, hkrati pa tudi opozarjajo, da kljub lanskemu vpisu slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije še vedno ni urejeno sistemsko financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika. V Sloveniji živi približno 1.500 gluhih in več kot 200.000 ljudi z različno stopnjo izgube sluha. Prispevek Petre Medved.
365.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174899534
Madona, pol šolskega leta je mimo in sistemsko ni še nič urejeno ampak je še vedno vse odvisno od iznajdljivosti in dobre volje ravnateljev, staršev, dijakov in tolmačev...
Res lep napredek in uspeh ministrstva za izobraževanje.
1.2.2022 urgenca UKOM za posredovanje odgovora
Nekaj iz arhiva, ampak še kako aktualno spet.....
www.vzmd.si/images/PDF17/Nesprejemljivo_zavrac%CC%8Canje_ljudi_s_posebnimi_potrebami.pdf
Gluhi in naglušni v postopkih na sodiščih Republike Slovenije : magistrsko delo
dk.um.si/IzpisGradiva.php
Človek je socialno bitje, ki ne more delovati brez sočloveka in bivati v osami. Komunikacija (lat. »communicare« pomeni razpravljati, posvetovati se) je proces sprejemanja, pošiljanja in interpretacije sporočil ali simbolov, z določenim pomenom ter hkrati neizogiben proces za obstoj v družbi in uspešno življenje, saj s komuniciranjem vstopamo v medosebni odnos z drugo osebo. Ena izmed ključnih elementov uspešne komunikacije je sprejemanje sporočila pošiljatelja, dekodiranje in posredovanje povratne informacije. Gluhe in naglušne osebe imajo okrnjeno slušno doživljanje okolja, kar se odraža na telesni, psihični in socialni ravni. Gluhota in naglušnost sta nevidna invalidnost, kar še dodatno otežuje vsakdan gluhe in naglušne osebe. Vsak posameznik je upravičen do človekovih pravic in svoboščin, ki mu omogočajo dostojno, enakopravno in pravično udejstvovanje v družbi. Gluha in naglušna oseba ima v postopkih pred državnimi organi pravico uporabljati znakovni jezik, saj to neposredno izhaja iz pravice, da mora postopek potekati v jeziku, ki ga stranka razume. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabe materinega jezika in natančno določa položaj slovenskega znakovnega jezika oziroma njegovo veljavo na vseh področjih zasebnega in javnega življenja.
www.gorenjskiglas.si/article/20211119/C/211119774/1178/December
Eno najpomembnejših prizadevanj gluhih je bilo tisto za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo, s čimer so si izborili in zagotovili pravico do uporabe lastnega maternega jezika in enakih možnosti v širši družbi. Opozarjajo pa na pomanjkljivosti na področju izobraževanja gluhih ...
Kar se tožbe tiče je sklenjen dogovor, da tožijo starši z vso podporo zveze, drugače pač ne gre, trenutno se s tem ukvarjajo odvetniki, ki imajo pa en problem koga tožiti, ministrstvo je to fino preložilo na zavod, ta je fino zasral situacijo ampak je vprašanje njegove zakonske odgovornosti, razloženo mi je nekako takole, da je pravica do tolmača isto kot pravica do zdravnika ampak če ga ni se nimaš komu žalit, imaš uradno priznano pravico ampak je ne moreš udejanit...
Da je sramota še večja je pa neuradna izjava ravnatelja te šole, ki je na ministrstvo že poslal račun za tolmačenje ampak ministrstvo jim tega še ni plačalo, ker ne najde pravne podlage in ravnatelj pravi, da v kolikor ministrstvo tega ne bo plačalo v bodoče ne bodo več sprejemali gluhih dijakov kar pomeni vrnitev v srednji vek in čase, ko so vse gluhe trpali v zavode z mračnjaško vzgojo, adijo integracija...
Vrhovno sodišče je odločilo, da so fakultete gluhemu študentu dolžne financirati tolmača.
V času, ko imamo slovenski znakovni jezik vpisan v ustavo, je nedopustno, da so se gluhi otroci znašli v situaciji, da so v rednih šolah ali integraciji ostali brez tolmača znakovnega jezika.
Novo sprejet člen Ustave med drugim pravi, da sta zagotovljena svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika, uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov pa ureja zakon.
Gluhi in naglušni imajo pravico do tolmača znakovnega jezika v skladu z Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki določa pravico gluhih oseb, da uporabljajo slovenski znakovni jezik in da so informirani v njim prilagojenih tehnikah. Zakon določa tudi obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača pri enakopravnem vključevanju gluhih oseb v življenjsko in delovno okolje ter v vse oblike družbenega življenja, kjer morajo biti gluhim osebam zagotovljene enake pravice, pogoji in možnosti, kot jih imajo slišeče osebe.
Izražam ogorčenje, ker so gluhi in naglušni učenci ter dijaki, ki so s 1. septembrom začeli novo šolsko leto v rednih šolah ali integraciji in ne v zavodih, ostali brez tolmača. Nedopustno je, da so starši in njihovi otroci praktično čez noč izvedeli za to odločitev.
V luči navedene problematike postavljam pristojnim naslednji vprašanji:
1. Kako boste v čim krajšem času ob dejstvu, da izobraževalni proces v šolah poteka že dobra dva meseca, zagotovili gluhim učencem in dijakom tolmače znakovnega jezika s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo tolmač in s tem ne kršili Ustavne pravice?
2. Zakaj ne aktivirate tolmače iz Združenja tolmačev za znakovni jezik in otrokom v šolah zagotovite tolmače TAKOJ?