Vladi predlagam, da nujno nazaj uvede nadzor nad regulacijo cen pogonskih goriv, ker se te dvigajo vsak teden. A bodo delodajalci povečali znesek plačila kilometrine za prevoz na delo, verjetno ne.
S tem se dražijo tudi storitve prevozov blaga, itd.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Vlada RS je 23.9.2020 na 33. redni seji sprejela Informacijo o stanju na trgu naftnih derivatov in ugotovila, da ukrep kontrole cen po izteku veljavnosti obstoječe uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, ni več potreben. Cene vseh naftnih derivatov so tako od 1.10.2020 sproščene in se prosto določajo na trgu. Ukrepi kontrole cen, ki so predvideni v Zakonu o kontroli cen, so izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi. Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov so se v Republiki Sloveniji od leta 1999 določale s strani države na podlagi Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov (Uredba o ND).
V letu 2016 se je vlada odločila za postopno liberalizacijo reguliranih cen naftnih derivatov. Najvišje maloprodajne cene neosvinčenega motornega bencina 98 ali več oktanskega in kurilnega olja se od 9.4.2016 oblikujejo prosto na trgu, od 9.11.2016 pa se na avtocestah in hitrih cestah prosto oblikujejo cene vseh naftnih derivatov.
Vlada RS je tako storila še zadnji korak in sprejela odločitev, da ukrep kontrole cen na področju naftnih derivatov od 1. oktobra 2020 ni več potreben.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)je že marca 2019 za potrebe obveščanja potrošnikov o cenah naftnih derivatov vzpostavilo spletno aplikacijo www.goriva.si, ki prikazuje maloprodajne cene naftnih derivatov na posameznih bencinskih servisih v Sloveniji in je v prvi vrsti namenjena potrošnikom.
Transparentno obveščanje potrošnikov o cenah naftnih derivatov potrošnikom omogoča racionalnejše obnašanje pri nakupu goriva. Kakovostno informiranje potrošnikov o cenah ima namreč znatne koristi za kakovosten razvoj konkurence, kar se še posebej odraža pri ponudbi homogenih proizvodov, kamor spadajo pogonska goriva. Večja kot je informiranost potrošnikov, manjša je možnost protikonkurenčnega obnašanja ponudnikov, kamor spada tiho dogovarjanje o cenah.
Cene goriv pred davki se v Sloveniji gibljejo podobno kot v sosednjih državah EU. V ozadju je vezava cen goriv v Sloveniji in državah EU na skupni Platts faktor ali poenostavljeno povedano, cena goriv na slovenskem trgu je v največji meri odvisna od cene nafte na svetovnem trgu. Cena surove nafte se torej počasi, a vztrajno bliža vrednostim na naftnih trgih tik pred korona krizo na začetku lanskega leta, ko je bil sodček vreden prek 60 dolarjev. Nato pa je pandemija in posledično kopičenje zalog konec aprila ceno sodčka potisnila navzdol celo na komaj 13 dolarjev.
Nadzorni mehanizmi za preverjanje spornih praks so določeni v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 - odl. US, 63/13 — ZS-K, 33/14, 76/15 in 23/17), za nadzor trga pa je pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: AVK)
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bi lahko na trg naftnih derivatov poseglo v primeru, da bi pristojna AVK na trgu zaznala določene nepravilnosti, ki bi zahtevale ponoven ukrep na podlagi Zakona o kontroli cen.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21 in 114/21; v nadaljnjem besedilu: uredba) je izdana na podlagi 3., 4., 7. in 8. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 — uradno prečiščeno besedilo, 9/12 — odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 — odl. US, 96/13, 29/14 — odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) in četrte alineje tretjega odstavka 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95 in 12/96). Z navedenimi določbami je vladi dano pooblastilo za določitev pogojev in višin, do katerih se določena povračila stroškov v zvezi z delom in določeni drugi dohodki iz zaposlitve ne vštevajo v davčno osnovo. Z drugim odstavkom 44. člena ZDoh-2 pa je vladi dan zakonski okvir glede določanja višin povračil stroškov. Pri določanju višin povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Pooblastilo Vladi v ZDoh-2 glede določitve višine stroškov v zvezi z delom, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja, je jasno, in sicer se pri določanju višin povračil stroškov v zvezi z delom kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Na podlagi tega pooblastila je vlada z zadnjo novelo uredbe, ki je bila sprejeta zaradi sprememb pravic zaposlenih v javnem sektorju na podlagi Dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (Uradni list RS, št. 88/21) in na njegovi podlagi sprejetih aneksov kolektivnih pogodb v javnem sektorju, določila novo višino, do katere se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.
Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Če je znesek, izračunan na prej naveden način, za posamezni mesec nižji od 140 evrov, se ob pogoju vsaj enega dneva prisotnosti na delu v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 evrov mesečno.
Upoštevaje zakonsko pooblastilo vlada ugotavlja, da se dvig cen goriv še ni odrazil v splošnem dvigu ravni pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, določene z zakoni in kolektivnimi pogodbami na ravni države, ki je praviloma določena z vezavo na ceno javnega prevoza, v določenem procentu od cene bencina na kilometer (npr. v javnem sektorju v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina — 95 oktanov na kilometer) ali v konkretnem znesku na kilometer (kar običajno ne presega 0,18 evra na kilometer), do te mere, ki bi zahtevala dvig zneska, do katerega se povračilo stroška prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo. Zato vlada v zvezi s tem ne načrtuje spremembe uredbe.