Delavec v javnem sektorju ne sme delati tudi v zasebnem sektorju

Odziv Ministrstva za zdravje

Zakon o zdravstveni dejavnosti ureja vsebino in opravljanje zdravstvene dejavnosti, javno zdravstveno službo ter povezovanje zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev oziroma delavk v zbornice in združenja.

Glede opravljanja dela zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju hkrati vam pojasnjujemo, da je v prvem odstavku v 53.b členu Zakona v zdravstveni dejavnosti določeno, da zdravstveni delavec (kamor sodi tudi zdravnik), ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu ali javnem zavodu iz šestega odstavka 8. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu tega člena: javni zavod) lahko zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti (zasebniku, koncesionarju ali javnem zavodu) ali kot izvajalec zdravstvene dejavnosti (kot zasebnik, koncesionar) opravlja le na podlagi predhodnega pisnega soglasja delodajalca. Soglasje izda direktor javnega zavoda na podlagi pisne vloge zdravstvenega delavca za največ 12 mesecev.

Direktor izda soglasje zdravstvenemu delavcu (določba tretjega odstavka 53.b člena ZZDej), če:

• s tem ne bo povzročena škoda javnemu zavodu oziroma motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda,
• javni zavod sam nima potrebe po dodatnem, dopolnilnem delu oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zdravstvenega delavca,
• zdravstveni delavec v celoti izvršuje svoje delovne obveznosti glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev, določenih s pogodbo o zaposlitvi in normativi ter standardi dela pri svojem delodajalcu,
• zdravstveni delavec ne odklanja nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu in
• zdravstvenemu delavcu zaradi dela pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalcu zdravstvene dejavnosti ni onemogočen dnevni in tedenski počitek ter letni dopust.

Glede na veljavno zakonsko ureditev, zdravstveni delavci ob izpolnjevanju zakonskih pogojev delo lahko opravljajo hkrati v javnem in zasebnem sektorju.