HRUP- SPREMEMBA 8. ČLENA ZJRM-1

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Povzročanje hrupa oziroma hrup, ki izhaja iz dejavnosti je v izvirni pristojnosti okoljske inšpekcije, saj tudi sicer celotno področje varovanja okolja izvirno spada v pristojnost ministrstva za okolje. Navedeno problematiko sistemsko ureja Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-odločba US, 112/06-odločba US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09, v nadaljevanju:ZVO-1). ZVO-1 predvideva tudi podzakonski akt, ki problematiko varstva pred hrupom podrobneje ureja. Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06, v nadaljevanju:ZJRM-1) ureja varstvo javnega reda in miru. V njem je zgolj določba o nedovoljenem načinu povzročanja hrupa v nočnem času, ko ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege

Ocenjujemo, da je navedena problematika ustrezno urejena in ni potrebe po spreminjanju prvega odstavka 8. člena ZJRM-1. Strinjamo se, da je uporaba strojev in naprav ter izvajanje hrupnih domačih opravil ob nedeljah in praznikih lahko moteč dejavnik, vendar bi sankcioniranje takega ravnanja privedlo do neželenih učinkov. Nikakor ni mogoče prepovedati kmetovalcem, da bi poleti, ko je lepo vreme, sušili seno ali ga spravljali v senike in pri tem uporabljali različne stroje in naprave, ki jih pri teh opravilih potrebujejo (npr. kosilnice ali traktorje za košnjo trave, obračalnike, puhalnike za spravilo sena na kozolce ipd.), ter opravljali druga kmetijska opravila.

Podobne učinke bi dosegli tudi s sankcioniranjem dolgotrajnega laježa psov. V ZJRM-1 je le ena določba, ki se nanaša na kršitve z uporabo živali. Tako je v 19. členu določeno, da stori prekršek posameznik, ki s ščuvanjem ali razkazovanjem živali povzroči občutek strahu ali ogroženosti. Iz dikcije je jasno razvidno, da gre za dejanje posameznika, ki žival uporabi za zastraševanje, motenje ipd., ne gre pa za inkriminiranje obnašanja živali. Razloge za dolgotrajno lajanje psov je med drugim možno iskati v morebitni bolezni živali, slabem počutju, strahu, reagiranju na vsiljivca ipd. in jih kot take ni možno obravnavati kot kršitve posameznika v okviru javnega reda in miru. Dolgotrajni lajež psa lahko tudi pomeni, da pes na tak način opozarja na morebitno zanemarjanje ali slabo ravnanje z njim, kar lahko predstavlja prekršek zato praviloma policija preverja vse tovrstne prijave. To področje je urejeno s posebnim zakonom, in sicer z Zakonom o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/07-ZZZiv-UPB2, v nadaljevanju:ZZZiv), ki ureja tudi obveznosti lastnika oziroma skrbnika živali.

Glede na zgoraj navedene ugotovitve menimo, da teh ravnanj živali ni mogoče urejati z Zakonom o varstvu javnega reda in miru, ampak z zakonom, ki že vsebuje določbe o ravnanju lastnika oziroma skrbnika živali.

Predlog, da bi bilo sankcionirano tudi izvajanje drugih hrupnih domačih opravil, je preveč splošen in nedoločen in bi kot tak predstavljal prevelike možnosti zlorab oziroma posegov v zasebnost posameznikov. Ne gre spregledati dejstva, da smo ljudje različni in imamo različno visok tolerančni prag do nekih motečih dejavnikov. Tako nekatere posameznike moti že, če sliši v stanovanjskem bloku soseda, ki hodi v stanovanju, drugega moti, ker se sliši, ko sosed toči vodo, nekoga moti hrup sosedovega pralnega stroja, medtem ko pa so nekateri tolerantni tudi do dejanskega hrupa, ki ga povzročajo različne akustične naprave, ki jih posamezniki uporabljajo.

Zaradi navedenih argumentov ne podpiramo predloga, da bi bil kot prekršek opredeljen tudi "hrup ob uporabi strojev in naprav ali izvajanje drugih hrupnih domačih opravil in lajež psa ob nedeljah in praznikih, ko ne gre za nujne interventno vzdrževalne ukrepe".