podnebne spremembe - za začetek naj vsak stanovalec v mestih posadi drevo
495 OGLEDOV
17 KOMENTARJEV
Vladi predlagam, da skupaj v sodelovanju z župani omogoči stanovalcem mest brezplačne sadike dreves za posaditev. To bo prvi korak za ureditev podnebnih sprememb.
Za začetek bi lahko dosledneje spoštovali predpise o številu dreves pri novogradnjah in jih še zaostrili. V mestu se čisto perveč seka. Npr. ko so gradili Hofer ob križišču Zaloška Kajuhova, so posekali kakih 30 dreves, starih 25-30 let, premera 20-50 cm in vse grmičevje. Vse to je nadomestila monokulturna travnata puščava in nekaj dreves, ki imajo po več letih premer krošnje 1 meter. Tudi urejanje parkov (recimo Muste ob Ljubljanici) si mestni arhitekti predstavljajo predvsem tako, da posekajo grmovje in kar precej zdravih dreves. Nekatera so bila starejša od 50 let. Dodajo seveda nekaj novega betona.
Drevesa vsekakor izboljšajo bivalno okolje, vendar je v mestih bolj kot sadike problem prostor. Podnebnih sprememb pa s tem ne bomo rešili. Bo potrebno uvesti velike spremembe v pridobivanju/trošenju energije.
Bolje bi bilo, če bi prenehali s tem nesmiselnim, donkihotskim bojem proti podnebnim spremembam, ki temelji na psevdoznanosti. Ni nobenega dokaza, koliko človek vpliva na podnebje. Večino izpustov toplogrednih plinov ustvari narava sama prek gnitja biomase v oceanih in na kopnem in prek bruhanja vulkanov. Podnebje se je v geološki zgodovini zemlje vedno spreminjalo. Zemlja je bila že ledena krogla in brez ledenih kapic na tečajih. Trnutno smo v megaciklu otoplitve, ki mu bo nedvomno spet sledilo ohlajanje.
Boj proti podnebnim spremembam je del globalistične strategije uničevanja Zahoda. Medtem ko Evropa pospešeno opušča fosilna goriva, se Kitajska ali Indija požvižgata na to. Zlasti Kitajska se pospešeno razvija, Evropa pa tvega, da ji bo postopno začelo primanjkovati električne energije, kar bo privedlo tudi do gospodarskega nazadovanja.
Nehajmo igrati boga, ki lahko ukazuje naravi, ker nas bo ta naša lastna neumnost lahko krepko treščila po glavi.
Kaj drevesa pomagajo pri podnebnih spremembah?
To je le "kratkotrajno" prelaganje na naslednje generacije.
Drevesa bodo živela 100 let in ta čas res porabljala emisijske pline fosilnih goriv, ki so bili shranjeni varno pod zemljo več 10 ali 100 MILIJONOV let.
Po 100 letih bo drevo umrlo in sprostilo nazaj vse, kar je za časa življenja posrkalo iz zraka.
Morda bi potem pomagalo tudi, če vsako uro izpustimo en vdih in izdih. :-)
Ha?
Da ne bo nesporazuma. Nič nimam proti zasajevanju dreves. V svojem mikrokolju res izboljšujejo kakovost zraka in okolja.
Moja skepsa je, da s tem ne bomo rešili globalnih podnebnih sprememb.
Razen v primeru, če bomo po 100 letih za stalno in neprodušno zakopali njihove ostanke v zapuščene rudnike.
Sergej, zaman se trudiš. Logika tu ne igra več nobene vloge. Podnebne spremembe so postale religija. V to moraš verjeti, sicer si krivoverec.
Madona, ti pa veliko razbereš iz ene same besedice. Mene predvsem zanima, kako drevesa, ko umrejo, spustijo v zrak nazaj vse, kar so počrpala za časa svojega življenja? Recimo, da je bil tist Ha? namenjen tej cvetki.
Ko biomasa razpade, odda vse svoje sestavine nazaj v okolje. Tudi CO2. Enako kot pri sežigu lesa ali premoga.
Nnnnnnnnnnnnnnnnee, ni to čist tko. Ogljik se namreč shranjuje tako v drevesih kot tudi v zemlji, količina tega je odvisna od cele vrste dejavnikov, kot so recimo krajevna geologija, tip zemlje, vegetacija in obstajajo območja (recimo Kanada) ko zemlja dejansko shranjuje več ogljika kot drevesa, v deževnem gozdu pa je recimo ravno obratno. Gozdovi so še vedno najboljši filter za ogljikov dioksid, ker ga shranjujejo v sebi, shranjuje ga tudi zemlja v gozdovih. Eni gozdovi so pri tem boljši, eni slabši, na primer, na Aljaski, kjer je razpadanje biomase počasnejše (ker je pač mrzlo) so gozdovi odlična cedila za CO2, ker lahko zemlja zaradi permafrosta, zadrži CO2 v sebi. Težava je seveda počasna rast dreves in pa globalno ogrevanje, ki tali permafrost in se zaradi tega sproščajo večje količine CO2 v ozračje. Obstajajo pa recimo gozdovi, v zmernem pasu, kjer je rast dreves hitrejša, drevesa živijo dalj časa, razpadanje je počasnejše in zemlja lahko shranjuje neke normalne količine CO2. In ti gozdovi so na primer odlični filtri a CO2 in ga lahko shranjujejo dolgoročno. Tako da, ponovno, ne vidim smisla v delanju premoga iz mrtvih dreves.
To je vse približno res, razen tega, da gre za dolgoročno shranjevanje.
Če zadeva ni globoko zakopana ali dolgoročno zamrznjena, ne moremo govoriti o dolgoročnem shranjevanju. Sploh pa ne v primeru prsti v mestnem ali primestnem okolju.
Na površini kjerkoli na planetu ni shranjevanja v časovnih okvirih z nepredstavljivo veliko ničlami, kot je to v primeru globoko zakopanega premoga ali nafte.
Edini vsaj bedni približek je v stalno zamrznjenih predelih, katerih trajnost je tudi vprašljiva na časovni skali milijona in več let.
Ko skurimo premog ali nafto, smo pač spustili duha iz steklenice.
Razne reklame, da ima nek model avta (na bencin) manj izpustov kot človek ali krava je zato velika laž.
Sicer je pa itak najbolj razširjen in vpliven toplogredni plin voda. Vpliv na okolje 36–72%. Ogljikov dioksid pa 9–26%.
en.wikipedia.org/wiki/Greenhouse_effect
Ne, to vse ni delno res, ampak je samo res. In ne, ni res, da če zadeva ni globoko zakopana ali dolgoročno zamrznjena, da ne moremo govoriti d dolgoročnem shranjevanju, ker pač ne gre za eno samo drevo, ki raste sredi ničesar.
In absolutno mi je vedno fascinantno, da mi gre nekdo kot vir dajat wikipedijo, kamor lahko vsakdo zapiše karkoli želi.
extension.psu.edu/how-forests-store-carbon
Ha?
Sekvoja v Kaliforniji 2000 let in več. Saj imamo zeleno prestolnico, sam srce me zaboli, ko vidim, ko padajo zdrava stara drevesa. Prepričan sem, da bi več dreves pomagalo pri vsem.
Boljši zgled ponuja Dunaj. Mesto sadi drevesa in vsakemu dodeli prostovoljca-skrbnika, ki ga zaliva po nekem urniku, dokler se dovolj ne ukorenini in okrepi za samostojno rast. Prostovoljcem dajo posebne zalivalne vreče.
Torej naj jaz placam obcini denar, da kupi sadiko zame, ki naj jo posadim kam tocno? Sred kongresca? V tivoli ob potki? Lopato dobim kje?
Na Zavodu za gozdove dobite zastonj sadike različnih vrst, domneva se, da ima vsak doma lopato ali vsaj motiko ali vile, da bo lahko izkopal jamo kamor bo posadil sadiko. Povem vam, kako bo zanimivo spremljati rast sadike, ki jo osebno posadiš. Zelo malo je treba.