osebni stečaj - naj se na AJPESU začne objavljati sklep o začetku osebnega stečaja
Kot upnik v postopku osebnega stečaja iz prakse ugotavljam, da je potrebno ZFPPIPP nujno spremeniti in dopolniti.
1. Revizija tudi v postopku osebnega stečaja
Smiselno se mi zdi, da bi imela stranka v stečajnem postopku na razpolago tudi izredno pravno sredstvo revizijo, saj so pravna sredstva v stečajnem postopku že tako okrnjena.
2. Objava sklepa o začetku postopka osebnega stečaja (sedaj le oklic)
Nujno na AJPESU objaviti sklep o začetku postopka osebnega stečaja
Določbi 122. člena ZFPPIPP in 2. točka drugega odstavka prva alineja in 127. člena ZFPPIPP sta nekonsistentni (morda celo neustavni), kljub temu pa je določba 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP jasna in nedvoumna: rok za pritožbo je 15 dni od objave sklepa. Sklep o začetku postopka mora biti objavljen. Gre za sklep, ki odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih upnikov. Da je v sedanji praksi sklep o začetku postopka (vročen le dolžniku in upravitelju) ni pa objavljen, pomeni kršitev enakosti pred zakonom, opustitev objave sklepa o začetku osebnega stečaja pa ima za posledico, da je upniku bila odvzeta pravica do pravnega sredstva 25.čl ustave - pritožbe zoper sklep o začetki postopka, ki bi preprečil začetek stečajnega postopka, v praksi predvsem zaradi ovir za začetek tega stečajnega postopka, saj dolžniku vlagajo predloge za začetek postopka, čeprav so bili v postopku osebnega stečaja v katerem jim je bil predlog za odpust obveznosti zavrnjen in od takrat še ni minilo 10 let. Odločilni trenutek je izdaja sklep, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti. Ko je torej izdan sklep o začetku stečajnega postopka, se šteje, da se je začel glavni postopek zaradi insolventnosti v katerem veljajo pravila tudi glede javnega naznanila v obliki objave na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti.
3. stroški
Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti, doda pa naj se, da je upravičen do povrnitve plačila sodnih taks v postopku ugovora zoper predlog za odpust obveznosti v kolikor je njegovemu ugovoru ugodeno in se predlog dolžnika za odpust obveznosti zavrne in v postopku pritožbe v kolikor je njegovi pritožbi ugodeno.
V kolikor upnik z izjavo v ugovoru ali pritožbi opozori na napako, ki jo je storilo sodišče, ki je uvedlo postopek kljub oviri in uspe z ugovorom ali pritožbo je prav, da se upniku vrne znesek za sodno takso, ki jo je plačal.
JEBITE SE, OBLAST
Z VSEM DOLŽNIM SPOŠTOVANJEM
V zadnjih dneh, tednih prejemamo veliko klicev novinarjev, kaj menimo o zadevi Marinblu. Pa ne o tem, kaj se (ne) dogaja z zadevo na sodišču. Temveč o tem, kaj (vse) se dogaja s podjetjem. Za kratek povzetek bom uporabil besede iz članka na necenzurirano.si, objavljenega pred dobrim mesecem.
Ko je Marinblu zašel v finančne težave, sta ga pred stečajem zakonca Šuštar poskušala rešiti s pomočjo prisilne poravnave in odpisom večmilijonskih dolgov. To jima je tudi uspelo, a sta se v zameno morala posloviti od lastništva. Marinblu je prešel v roke enega od upnikov, podjetja Algoja. A očitno je šlo le za dobro premišljen manever, s katerim sta zakonca Šuštar izkoristila luknje v stečajni zakonodaji. Manj kot tri mesece po tem, ko je okrožno sodišče v Kopru razglasilo pravnomočnost prisilne poravnave, je namreč Marinblu spet dobil novega lastnika. To je postalo podjetje Delmar, ki sta ga ustanovila Boris in Rozana Šuštar.
In potem me sprašujejo novinarji, pa kako je to možno? In potem mi isti novinarji povedo, da jim stečajni upravitelji na isto vprašanje odgovarjajo, da na problematiko "slamnatih upnikov" opozarjajo že več kot deset let. Ja, očitno poleg slamnatih podjetij in slamnatih lastnikov obstajajo tudi slamnati upniki. In ko grem okoli vsega tega gledat dokumentacijo za nazaj, naletim na elektronsko sporočilo, ki sem ga pred skoraj točno enim letom poslal na Ministrstvo za gospodarstvo, v katerem sem naštel nekaj zelo konkretnih primerov veriženja slamnatih podjetij, ki ne delujejo in katerih lastniki so državnim organom nedosegljivi, ko se jih pa pošlje v izbris oz. stečaj, pa od njih ostane lupina in zgodovinski zapis v AJPES. Zraven sem jim poslal tudi konkretne zakonodajne predloge s področja sodnega registra in zakona o državnem tožilstvu. Prepričan sem, da bo po enem letu tišine s strani ministrstva za gospodarstvo tamkajšnji minister in novopečeni vodja Socialnih demokratov zadevo "preučil".
Medtem berem tudi, da je v petek še ena stranka koalicije preko enega izmed svojih poslancev v zvezi z "zadevo Marinblu" podala poslansko pobudo, da Vlada RS pripravi predloge sprememb zakonodaje, ki bodo:
- preprečile, da so lahko lastniki podjetij osebe, ki so hudi ali ponavljajoči se kršilci delavskih pravic,
- omogočile razlastitev lastnika podjetja, ki huje ali ponavljajoče se krši delavske pravice, in preoblikovanje takega podjetja v delavsko zadrugo,
- uvedle osebno odškodninsko odgovornost lastnikov podjetij v primeru stečaja ali prisilne poravnave, če so ta podjetja hujši ali ponavljajoči se kršitelji delavskih pravic.
Aja, za piko na i pa preberem, da je Inšpektorat za delo zajel val odpovedi, od januarja lani se je poslovilo 27 zaposlenih, domnevno tudi zaradi mobinga in slabih odnosov.
Fascinantno, ni kaj. Ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom svežega šefa ene izmed koalicijskih strank že eno leto v naznanem kraju in z neznano hitrostjo temeljito prežvekuje dokument okoli slamnatih podjetij s predlogi zakonodajnih rešitev. Vmes se dve leti po "zadevi Marinblu" še ena koalicijska stranka spomni, da bo predlagala, da bo podjetje, katerega lastnik je huje kršil delavske pravice, preoblikovalo v delavsko zadrugo. Izkoriščani delavci vriskajo od veselja, ko bodo dobili v roke ključe od okostnjaka od kaslc podjetja. Najbolj sveža novica pa je ta, da Inšpektorat RS za delo kadrovsko razpada.
V takšni zakonodajni vnemi in v takšni strašljivi kadrovski gmoti nadzornih organov so opisani manevri zakoncev Šuštar le logična posledica, ali pač stranski učinek, kakor hočete. Kakor je recimo logična posledica tudi to, da recimo v drugem primeru kazenske ovadbe zoper delodajalca (čistilni servis) čakamo na kakršen koli epilog že štiri leta. Ali da je bilo spet v drugem primeru kazenske ovadbe delodajalca (prevoznik) izpred dobrega leta prvo zaslišanje na sodišču šele pred nekaj dnevi. Ali da se delodajalec (gradbeno podjetje), za katerega točno vem, da je bilo zoper njega sproženih kar nekaj kazenskih ovadb in ki mastno služi z oderuštvom svojih delavcev, še vedno vozaka po mestu s svojim prestižnim superavtom.
Zato, takoimenovana oblast, ki sploh niste nekaj abstraktnega, ampak imate imena in priimke, ki piše ali pač ne zakone, in ki jih izvaja ali pač ne, za vas, ki se skrivate za nemočjo, pa obilico drugega dela, imam v imenu vseh delavk in delavcev, ki medtem ko razni zakonci Šuštar optimalno uporabljajo zakonodajo, leta in leta čakajo na svojo pravico, eno samo sporočilo:
Jebite se. Z vsem dolžnim spoštovanjem.
Goran Lukić
Delavska svetovalnica
Revidirati bi bilo potrebno tudi, kriterije za zaključek stečajnega postopka in roke, ter kazensko odgovornost stečajnega upravitelja.
Primer: V stečajnem postopku se proda stanovanje ali druga nepremičnina, ki jo kupec kupi ne more pa jo prevzeti do zaključka stečajnega postopka.
Scenarij 1: Stečajni upravitelj zavljačuje z zaključkom stečajnega postopka, da dolžniku pridobi čas za izselitev. Kupec je zaradi tega oškodovan, saj z nepremičnino
ne more razpolagati.
Scenarij 2: Dolžnik po prodaji nepremičnine na naslov stanovanja prijavi tretje osebe, npr. sorodnike, prijatelje ali državljane drugih republik za stalno ali začasno. Kupec nepremičnine mora po prevzemu pridobiti soglasje za odjavo bivajočih a le-te ne dobi, ker so dolžniku plačali za fiktivni naslov za 1 ali več let. Sicer lahko
sproži postopek pri UE, ki lahko traja tudi do 8 mesecev.