Ukinitev Covid 19 dodatkov k plačam za necepljene zdravnike

Odziv Ministrstva za javno upravo

Uvodoma pojasnjujemo, da lahko Ministrstvo za javno upravo v okviru svojih pristojnosti posreduje le pojasnila glede izvajanja predpisov, ki spadajo v resorno pristojnost Ministrstva za javno upravo, ni pa pristojno za razlago določb zakonov ali kolektivnih pogodb. Navedena pojasnila so lahko v pomoč strokovni službi in delodajalcu, ki odloča o pravicah javnih uslužbencev na podlagi zakona, podzakonskega akta ali kolektivne pogodbe, še vedno pa je odločanje v konkretnem primeru v pristojnosti delodajalca.

V zvezi z navedenim predlogom pojasnjujemo, da v skladu z veljavno zakonodajo, javnim uslužbencem, ki so zaposleni v javnem sektorju zaradi oz. v povezavi z obvladovanjem epidemije, če so izpolnjeni predpisani pogoji, pripadajo naslednji dodatki (Skladno s 15. točko 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.):

1. dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki ga določa Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS; Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18)^;
2. dodatek zaradi začasne razporeditve zaradi nujnih delovnih potreb oz. dodatek zaradi začasne razporeditve, ki ga določa Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP, Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ), Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE; Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O, 57/21 – odl. US in 112/21 – ZIUPGT) in Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE; Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ);
3. dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, ki ga določa ZZUOOP, ZIUOPDVE in ZIUPOPDVE.

V nadaljevanju podrobneje pojasnjujemo dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, ki ga določa KPJS v okviru dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve. Ostala dva dodatka, določena z interventno zakonodajo, pripadata le javnim uslužbencem v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki bodisi delajo z pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena bodisi so bili zaradi začasno prerazporejeni zaradi povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 in le za čas, ko delajo v takšnih pogojih oz. razmerah. Podaja pojasnil glede navedenih dveh dodatkov sodi v pristojnost Ministrstva za zdravje.

V zvezi s posredovanim predlogom pojasnjujemo, da so javni uslužbenci na podlagi 39. člena KPJS, ki določa dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, lahko po 11. točki prvega odstavka tega člena upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Kot delo v rizičnih razmerah je opredeljeno tudi delo v času epidemije.

Pri tem 39. člen KPJS določa, da dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.

V zvezi z navedenim dodatkom je Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor sprejela tudi razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS  (Uradni list RS, št. 48/20).

Besedilo razlage se glasi:

»Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.

Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.

Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.

Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«.

Iz zgoraj citirane razlage izhaja: 

1. do dodatka niso upravičeni vsi javni uslužbenci, ki v času trajanja epidemije prihajajo na delo, temveč zgolj tisti, ki delo opravljajo v nevarnih pogojih;
2. za nevarne pogoje se štejejo pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi;
3. delodajalec je dolžan določiti dela in naloge, ki se zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni opravljajo v nevarnih pogojih dela;
4. delodajalec je dolžan določiti tudi čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela;
5. dodatek ne pripada javnim uslužbencem, ki opravljajo delo na domu.

V primerih, ko je razglašena epidemija je torej podan eden od dveh pogojev za izplačevanje dodatka za delo v rizičnih razmerah, drugi pogoj pa je opravljanje dela v nevarnih pogojih. Pri tem so kot navedeno delodajalci dolžni določiti dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela. Ob tem dodajamo, da v času priprave odgovora epidemija ni razglašena, zato pogoji za izplačevanje dodatka za delo v rizičnih razmerah niso izpolnjeni.

Kot uvodoma navedeno, ministrstvo ni pristojno za razlago določb kolektivnih pogodb, iz zgoraj navedene določbe KPJS in sprejete razlage pristojne komisije pa po našem mnenju ne izhaja, da sta med pogoji za (ne)izplačilo tega dodatka tudi morebitna (ne)odločitev posameznika za cepljenje oziroma (ne)obstoj dvomov v bolezen.