12. 10. 2021
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Kot ugotavljate, ima proizvodnja oblačil velik negativen vpliv na okolje še posebno v manj razvitih državah, kjer nimajo dovolj visokih okoljskih standardov. Tekstilni sektor je četrti v Evropski uniji glede uporabe primarnih surovin in vode ter peti glede na emisije toplogrednih plinov. Povprečni Evropejec letno nakupi 26 kg tekstila, ki ga večino kmalu odvržemo. Gre za problem t.i. »hitre mode«, ki vpliva na to, da potrošniki izbirajo manj kvalitetna in poceni oblačila.
Tekstilna industrija sodi med največje onesnaževalce vode in ima hkrati velik potencial za prehod v krožni in trajnostni poslovni model. Zaposluje 4 mio ljudi v EU, v 267.000 podjetjih. Tekstilni sektor je bil v pandemiji najbolj prizadet, takoj za turizmom.
Da bi naslovila te izzive, Evropska komisija pripravlja novo EU Strategijo za trajnostni tekstil. K pripravi te strategije je prispevala tudi Slovenija z razpravo na to tematiko v okviru neformalnega zasedanja ministrov za konkurenčnost, ki ga je vodil minister Počivalšek, 22. julija 2021 na Brdu pri Kranju.
Evropska unija ima prednosti na področju tehničnega in pametnega tekstila, zato je treba pospešiti investicije za razvoj novih materialov in produktov. Prav tako je potrebno spodbujanje ponovne uporabe oblačil in naložbe v recikliranje.
Strinjamo se, da ima Slovenija veliko znanja na tem področju in da je potrebno poiskati nišne trge, tehnologije in dizajn, ki je lahko konkurenčen. Prav tako je potrebna širitev dobrih praks, ki jih imamo na tem področju. Podjetja lahko za podporo konkurirajo na javnih razpisih na različnih področjih, tudi na področju raziskav, razvoja in inovacij.
Kar se pa tiče predloga glede uvedbe višjih carin na uvoz iz Azije pojasnjujemo, da Slovenija ne more samostojno določati carin, saj je skupna trgovinska politika v pristojnosti Evropske unije.