Predlog z odzivom pristojne institucije

Goljufija - sprememba

825 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

Primer:

- Aleš posodi 1.700 EUR Marku. Marko je navedel razlog: nimam službe, nimam denarja, morda dobim odškodnino. Marko ves čas podaljšuje čas vračanja. Ne javlja se na gsm ali pa je nesramen.

Zakon:

- Marko denar vzame. Vrne pa ga ne. Zakaj to za tožilstvo NI goljufija? Ker je Marko toliko pameten, in izkorišča zakon: navajal je samo razloge, katere zakon (nimam službe in za to ne morem vrniti - ampak ko službo dobiš - lahko vrneš) predvideva kot razlog, zakaj nekdo ne more vrniti denarja.

Tožilstvo bi moralo imeti zakon: dokler nima prihodka - službe, prav - ne more vrniti. Ko službo dobi, mora pričeti z obročnim plačevanjem. Sicer je to goljufija.

Po trenutnem zakonu tega NI!

Proces:

- tožilstvo takšno ovadbo ne ovrednoti kot goljufijo (čeprav ljudje to izkoriščajo in bi za to bilo potrebno dodati pogoj - ob prvem uradnem ali znanem prihodku mora dolžnik vrniti upravičencu vsaj absolutno večji obrok (5 ali 10 EUR ne more biti obrok).

- po zavrženju ovadbe mora posojilodajalec tožiti. Sodišče poda predlog poravnave. Dolžnik se poravna (KER ŽE VNAPREJ VE, DA BO DELAL TAKO, DA V DOBI 10 LET NE BO PRIKAZOVAL VEČ KOT PA ZAKONSKO MINIMALNEGA PRIHODKA).

- dolžnik in posojilodajalec imata sklenjeno poravnavo. In dolžnik PO SKLENJENI PORAVNAVI POSOJILODAJALCU ZAPIŠE "kaj boš pa sedaj. Tega denarja ne boš nikoli videl, ker izvršitelj ne bo imel kaj vzet, čez 10 let pa terjatev zastara".

TO DEJANJE BI SODIŠČE MORALO TAKOJ PREPOZNATI KOT GOLJUFIJO IN PORAVNAVO RAZVELJAVITI

- v današnjem sistemu pa sodišče tu ne more ničesar. Čeprav mu je ta podatek znan, dejanja ne more spremeniti v kategorijo goljufija in tako pričeti kazenski postopek ali pa postopek vrniti organu Policija, da kazenski postopek s sumom goljufije začne.

TO JE LUKNJA. IN MISLIM, DA BI JO BILO POTREBNO ODPRAVITI!!!!

48 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 28 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Sigismund475 17 predlogov

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 31. 7. 2021
KONEC OBRAVNAVE 31. 8. 2021
ODGOVOR 19. 10. 2021

Odgovor

19. 10. 2021

Odziv Ministrstva za pravosodje

V zvezi z opisom primera v navedenem predlogu pojasnjujemo, da kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika[1] (v nadaljevanju KZ-1) stori tisti, ki zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilec mora torej zaradi pridobitve protipravne premoženjske koristi sebi ali drugemu ravnati tako, da pri drugem ustvari zmotno predstavo o dejstvih ali pa ga pušča v njegovi zmoti (da drugi posledično v škodo svojega ali tujega premoženja nekaj stori ali opusti).

Glede na šesti odstavek 211. člena KZ-1 pa je kaznivo dejanje podano tudi, če ga je storilec izvršil zgolj zato, da bi drugega oškodoval (torej brez namena pridobitve premoženjske koristi).

Če zakonski znaki kaznivega dejanja niso izpolnjeni, ni podano kaznivo dejanje, zato državni tožilec po 161. členu Zakona o kazenskem postopku[2] (v nadaljevanju ZKP) tako ovadbo zavrže.

Tisti, ki je – kot izhaja iz opisa primera – denar posodil, pa niso izpolnjeni znaki kaznivega dejanja goljufije ali drugega kaznivega dejanja zoper premoženje, tako lahko vrnitev dolgovanega zneska zahteva v pravdnem postopku, ki je urejen v Zakonu o pravdnem postopku[3] (v nadaljevanju ZPP). ZPP določa tudi pravila v zvezi s sklepanjem sodne poravnave, v zvezi s čemer glede na navedbe v predlogu poudarjamo, da je sodna poravnava lahko sklenjena le sporazumno, torej ne le s pristankom dolžnika. V skladu z drugim odstavkom 307. člena ZPP je sodna poravnava sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik.

V zvezi z navedbami o neizvršitvi sodne poravnave s strani dolžnika pojasnjujemo, da je sodna poravnava izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo.

Glede na navedeno ocenjujemo, da je ureditev obravnavanega področja ustrezna, saj ob upoštevanju načela »ultima ratio« v zvezi z določanjem kaznivih dejanj obstajajo drugi sodni postopki, v katerih lahko upnik zahteva vračilo dolgovanega premoženja.

[1] Uradni list RS, št. 50/12 – UPB2, 54/15, 6/16 – UPB2p, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20 in 95/21.

[2] Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 22/19 in 200/20.

[3] Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3, 45/08 – ZArbit, 45/08, 10/17 in 16/19 – ZNP-1.

Goljufija - sprememba

Odgovor

Odziv Ministrstva za pravosodje

Komentarji