Goljufija - sprememba

997 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

Primer:

- Aleš posodi 1.700 EUR Marku. Marko je navedel razlog: nimam službe, nimam denarja, morda dobim odškodnino. Marko ves čas podaljšuje čas vračanja. Ne javlja se na gsm ali pa je nesramen.

Zakon:

- Marko denar vzame. Vrne pa ga ne. Zakaj to za tožilstvo NI goljufija? Ker je Marko toliko pameten, in izkorišča zakon: navajal je samo razloge, katere zakon (nimam službe in za to ne morem vrniti - ampak ko službo dobiš - lahko vrneš) predvideva kot razlog, zakaj nekdo ne more vrniti denarja.

Tožilstvo bi moralo imeti zakon: dokler nima prihodka - službe, prav - ne more vrniti. Ko službo dobi, mora pričeti z obročnim plačevanjem. Sicer je to goljufija.

Po trenutnem zakonu tega NI!

Proces:

- tožilstvo takšno ovadbo ne ovrednoti kot goljufijo (čeprav ljudje to izkoriščajo in bi za to bilo potrebno dodati pogoj - ob prvem uradnem ali znanem prihodku mora dolžnik vrniti upravičencu vsaj absolutno večji obrok (5 ali 10 EUR ne more biti obrok).

- po zavrženju ovadbe mora posojilodajalec tožiti. Sodišče poda predlog poravnave. Dolžnik se poravna (KER ŽE VNAPREJ VE, DA BO DELAL TAKO, DA V DOBI 10 LET NE BO PRIKAZOVAL VEČ KOT PA ZAKONSKO MINIMALNEGA PRIHODKA).

- dolžnik in posojilodajalec imata sklenjeno poravnavo. In dolžnik PO SKLENJENI PORAVNAVI POSOJILODAJALCU ZAPIŠE "kaj boš pa sedaj. Tega denarja ne boš nikoli videl, ker izvršitelj ne bo imel kaj vzet, čez 10 let pa terjatev zastara".

TO DEJANJE BI SODIŠČE MORALO TAKOJ PREPOZNATI KOT GOLJUFIJO IN PORAVNAVO RAZVELJAVITI

- v današnjem sistemu pa sodišče tu ne more ničesar. Čeprav mu je ta podatek znan, dejanja ne more spremeniti v kategorijo goljufija in tako pričeti kazenski postopek ali pa postopek vrniti organu Policija, da kazenski postopek s sumom goljufije začne.

TO JE LUKNJA. IN MISLIM, DA BI JO BILO POTREBNO ODPRAVITI!!!!

Odgovor

19. 10. 2021

Odziv Ministrstva za pravosodje

V zvezi z opisom primera v navedenem predlogu pojasnjujemo, da kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika[1] (v nadaljevanju KZ-1) stori tisti, ki zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilec mora torej zaradi pridobitve protipravne premoženjske koristi sebi ali drugemu ravnati tako, da pri drugem ustvari zmotno predstavo o dejstvih ali pa ga pušča v njegovi zmoti (da drugi posledično v škodo svojega ali tujega premoženja nekaj stori ali opusti).

Glede na šesti odstavek 211. člena KZ-1 pa je kaznivo dejanje podano tudi, če ga je storilec izvršil zgolj zato, da bi drugega oškodoval (torej brez namena pridobitve premoženjske koristi).

Če zakonski znaki kaznivega dejanja niso izpolnjeni, ni podano kaznivo dejanje, zato državni tožilec po 161. členu Zakona o kazenskem postopku[2] (v nadaljevanju ZKP) tako ovadbo zavrže.

Tisti, ki je – kot izhaja iz opisa primera – denar posodil, pa niso izpolnjeni znaki kaznivega dejanja goljufije ali drugega kaznivega dejanja zoper premoženje, tako lahko vrnitev dolgovanega zneska zahteva v pravdnem postopku, ki je urejen v Zakonu o pravdnem postopku[3] (v nadaljevanju ZPP). ZPP določa tudi pravila v zvezi s sklepanjem sodne poravnave, v zvezi s čemer glede na navedbe v predlogu poudarjamo, da je sodna poravnava lahko sklenjena le sporazumno, torej ne le s pristankom dolžnika. V skladu z drugim odstavkom 307. člena ZPP je sodna poravnava sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik.

V zvezi z navedbami o neizvršitvi sodne poravnave s strani dolžnika pojasnjujemo, da je sodna poravnava izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo.

Glede na navedeno ocenjujemo, da je ureditev obravnavanega področja ustrezna, saj ob upoštevanju načela »ultima ratio« v zvezi z določanjem kaznivih dejanj obstajajo drugi sodni postopki, v katerih lahko upnik zahteva vračilo dolgovanega premoženja.

[1] Uradni list RS, št. 50/12 – UPB2, 54/15, 6/16 – UPB2p, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20 in 95/21.

[2] Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 22/19 in 200/20.

[3] Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3, 45/08 – ZArbit, 45/08, 10/17 in 16/19 – ZNP-1.

Komentarji

b bobubob 11. 8. 2021 | 19:25

Državo plačujemo, da zagotovi spoštovanje dogovorov, ki so prostovoljno sklenjeni med opravilno sposobnimi osebami.

Res je v dobršni meri zaslužen za svoje težave tudi tisti, ki je posodil takemu osebku, a včasih pravo bit dolžnika spoznaš prepozno. Če nič drugega, bi take osebke, ki jim je dolg dokazan, morali objaviti na javno dosegljivi listi zaupanja nevrednih oseb. Zaradi preprečitve ponovitev..

Človekova pravica? Sami so se s svojim neodgovornim/nesramnim dejanjem odpovedali delu pravic, ker se z upnikom niso resno pogovorili.

Včasih, ko so se ljudje še bolj poznali in je bilo manj migracij, je človek zelo pazil na svoj ugled. Vedelo se je, da izgubljen ugled težko povrneš..in včasih je tak poslovnež lahko le zaprl vrata.... koliko manj bi bilo mlatenja slame po sodiščih, če bi osebnemu ugledu lahko povrnili pomen..
I Ivan Peter Benko 4. 8. 2021 | 19:58

Marko nima službe , a ima morda druge oblike zaslužkov?
- Erazem Lipovina 5. 8. 2021 | 01:21
  
  socialna ki mu je ne morejo vzet
  
  verjetno
k kobor 4. 8. 2021 | 11:11

Terjatev do nekoga lahko prodaš družbi za izterjave in se bodo s tem ukvarjali drugi ti pa dobiš vsaj nekaj denarja nazaj. Zakaj se tega ne poslužite? Če se splača bankam terjati dolžnike za nekaj € se tudi vam lahko, če želite izterjati par tisoč €.
- h heizenberg 8. 8. 2021 | 08:53
  
  zakaj bi moral v izterjavo vlagati svoj denar, če pa se to da rešiti z zakonskimi predpisi, ki stvar poenostavijo?
Predator 4. 8. 2021 | 07:11

Celoten sistem je naštiman tako, verjetno ste prebirali v javnosti da je ta in oni ogoljufal podjetje za 10. mio € pa je dobil pogojno, drugi pa je vzel 5 kur sosedu in je šel sedet za 3 leta.

Sistem zakonov in kar spada zraven je v osnovi napisan v prid kraji denarja, se pravi že od začetka vodenja države s strani leve opcije, ki so si sami pisal zakone sebi v prid. Še danes imajo ideje da nam državljanom vse poberejo zato da npr. go.Sukič piše 1 knjigo 10.000 ur, ko je v svetu okvir med 500 in 1.000 urami za srednje veliko knjigo.
- h heizenberg 8. 8. 2021 | 08:55
  
  Trenutno dobesedno bruhajo zakone desni, sebi v prid.
M Mr.G. 4. 8. 2021 | 07:01

1. To ni goljufija

2. To je neumnost človeka , ki je posodil

3. Kaznovat človeka, ki je posodil in ne "Markota".

4. Ne zaupaj poštenosti sodišču in sodnikom. Praksa kaže da so sodniki in sodišča gluhi, slepi in nemi.
Erazem Lipovina 2. 8. 2021 | 23:44

Naj ti bo šola za naslednjič da se takim Markotom ne posoja.
- o obhodnik 9. 9. 2021 | 11:45
  
  naslednjič da, Kaj pa prejšnjič, ko je reveš ostal brez službe in bi šlo njegovo stanovanje na dražbo če mu nebi 'prijatelj' posodil par tisočakov.
  
  ne kvakajte z desno levo
- - Erazem Lipovina 15. 9. 2021 | 20:22
    
    Kakšna desna/leva?
    
    Denarja se takim ne posoja.
  - - o obhodnik 17. 9. 2021 | 11:01
      
      domnevam da nikoli nisi nikomur nič posodil.
      
      ali nimaš ali pa nimaš prijateljev, ali pa si zadrt šuft.
    - - Erazem Lipovina 21. 9. 2021 | 02:52
        
        nimam prevarantov za prijatelje