19. 10. 2021
Odziv Ministrstva za pravosodje
Kot ugotavlja predlagatelj, je izbris zaznambe prepovedi pravnega prometa, ki jo na podlagi Gradbenega zakona[1] zaradi nedovoljene gradnje po uradni dolžnosti vpiše sodišče, potem ko prejme odločbo gradbenega inšpektorja, s katero ta izreče ta ukrep, podvržen načelu vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo iz 10. člena ZZK-1. Skladno s 122. členom tega zakona mora zemljiškoknjižno sodišče o vpisih glede posamezne nepremičnine odločati po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je to sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. V primeru izbrisa zaznambe glede nedovoljene gradnje to pomeni, da lahko zemljiškoknjižno sodišče to zaznambo izbriše potem, ko je prejelo obvestilo pristojnega inšpektorja ali pa predlog inšpekcijskega zavezanca, če ta predlogu priloži potrdilo inšpektorja, da se opravi izbris zaznambe, in ni pri tej nepremičnini nobenega predhodno začetega in nepravnomočno dokončanega postopka vpisa.
Predlog, da bi zakon dovoljeval, da se kljub načelu oziroma pravilu iz 10. oziroma 122. člena ZZK-1 tak izbris doseže prednostno, torej ne glede na to, da še ni pravnomočno odločeno o vpisih, ki so bili predlagani ali po uradni dolžnosti začeti pred tem, je seveda razumljiv z vidika lastnika, ki želi čim prej doseči izbris vpisov, ki njegovo nepremičnino obremenjujejo in jo posledično delajo tržno manj privlačno in glede katere je bilo protipravno stanje sanirano. Vendar pa je tak predlog popolnoma nesprejemljiv z vidika namena in vloge zemljiškoknjižnega prava. Pristop, po katerem bi bili vpisi procesirani in po katerem bi učinkovali izven vrstnega reda, po katerem zemljiškoknjižno sodišče prejeme predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, bi v celoti erodiral varnost in preglednost glede nastajanja in prenehanja pravic ter učinkovanja pravnih dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To bi relativiziralo načelo oblikovalnega učinka vpisov iz 7. člena in načelo zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1.
Kar se tiče navedbe, da nepremičnina, ki je z vidika inšpekcijskega ukrepa sanirana, ni pa še prosta zaznambe glede tega ukrepa, za kupca predstavlja »mačka v žaklju«, pa dodajamo, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga ali listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti više plombo. Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Ker mora biti skladno s 135. členom ZZK-1 plomba vidna na rednem izpisu iz zemljiške knjige najpozneje do začetka uradnih ur delovanja informacijskega sistema e-ZK naslednjega delovnega dne po dnevu začetka zemljiškoknjižnega postopka, je torej dejstvo, da je bil začet postopek za izbris zaznambe inšpekcijskega ukrepa, javno znano in ga lahko z vpogledom v zemljiško knjigo vidi tudi interesent za nakup te nepremičnine. Skladno z načelom publicitetnega učinka vpisov iz 6. člena ZZK-1 se bo v primeru, da bo ta izbris dovoljen, štelo, da je bilo to dejstvo vsakomur znano od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem obvestila inšpektorja ali predloga inšpekcijskega zavezanca za izbris te zaznambe, in se nihče ne more sklicevati, da mu to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.
Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.