Bi lahko sprejeli zakon, kjer bi bilo mogoče odpoklicati nekoga, ki je bil izvoljen če ne dela v skladu s pričakovanji in obljubami, ki jih je dal ob kandidaturi na volitvah. Odpoklicani bi moral imeti prepoved opravljanja kakršnih koli funkcij na državni ravni za naslednjih 5 let in prepoved zaposlitve in opravljanja dejavnosti s podjetji v državni lasti za isto obdobje.
Če bo predlog prejel vsaj 28 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za javno upravo je pristojno za pripravo predlogov in neobveznih pravnih mnenj glede uporabe določb zakonov s področja volilne zakonodaje na državni in lokalni ravni ter zakonov, ki urejajo položaj funkcionarjev. V nadaljevanju pojasnjujemo vsebino predsedniškega, poslanskega ali mandata funkcionarjev na lokalnem nivoju, kot je določena z ustavo.
Vsi mandati funkcionarjev so z vidika njihove ustavne in zakonske ureditve v Republiki Sloveniji reprezentativni, kar pomeni svobodni in nevezani na kakršnakoli navodila. Po imenovanju so funkcionarji dolžni zastopati vse državljane ne glede na to, katera volilna baza jih je podprla. Tako Ustava RS določa tudi prisego predsednika republike, ki pred nastopom funkcije predsednika izreče, da prisega, da bo spoštoval(a) ustavni red, da bo ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije. Enako prisego izrečejo predsednik vlade in ministri. Izvajanje priseg in izpolnjevanje obljub, danih volivcem, se glede na ustavno in zakonsko ureditev v Republiki Sloveniji presoja na vsakokratnih volitvah, ko jim volivci namenijo glas ali pa jim ga odrečejo.
Prvi odstavek 82. člena ustave določa, da so »poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila«. Iz navedenega izhaja, da je mandat poslanca reprezentativen (predstavniški). Reprezentativni (svobodni ali nevezani) mandat pomeni, da izvoljeni predstavnik v državnem zboru ne predstavlja posameznih volivcev, ki so ga izvolili, niti volilne enote, v kateri je bil izvoljen, pač pa ljudstvo kot celoto. Enako velja tudi za oba poslanca narodnih skupnosti, ki sta izvoljena s strani predstavnikov narodnih skupnosti. Tovrstni predstavniški mandat je značilen za moderne demokracije. Samostojnost poslanca izhaja tudi iz 2. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 109/08, 39/11 in 48/12), ki določa, da so »poslanci predstavniki vsega ljudstva in pri izvrševanju poslanskega mandata niso vezani na kakršnakoli navodila. Poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora«. Iz navedenega jasno izhaja, da so poslanci pri odločanju samostojni, vendar niso nad ustavo. Dejansko pa jih v času mandata ni mogoče odpoklicati. Kakršenkoli odpoklic ali ”prenehanja mandata” zaradi neizpolnjenih obljub ali prestopa poslanca (oziroma določitev tovrstne materije v zakonu) ne bi bil skladen z določili 82. člena ustave.
Ob tem pa je treba upoštevati, da je poslanec v praksi večinoma politično »odvisen«. Dejansko je vezan na politično stranko, ki ji pripada ter na listi katere je kandidiral in bil izvoljen na volitvah. Ker gre dejansko za politično vezanost, so v praksi tudi sankcije praviloma politične (npr. se ga na prihodnjih volitvah ne uvrsti na listo kandidatov). Sankcija za poslančevo učinkovito ali neučinkovito delo je lahko politična in se kaže zlasti v tem, da bo na novih volitvah izvoljen ali ne. Podobno velja za poslance narodnih skupnosti.
Drugače pa bi bilo pri t. i. imperativnem mandatu poslanca, ki je bil v preteklosti značilen za stanovsko državo, v kateri so bili odposlanci v stanovskem zboru strogo vezani na navodila volilnega telesa. V času mandata jih je bilo mogoče odpoklicati. Sodobne demokracije imperativnega mandata danes ne poznajo. Poslanca torej ni mogoče odpoklicati zaradi njegovih političnih stališč, saj bi s tem posegli tudi v ustavno varovano pravico do političnega združevanja, v svobodo govora in vesti.
Predlog, da se odpoklicanemu predstavniku dodatno prepove opravljanje kakršnih koli funkcij na državni ravni za naslednjih 5 let ter prepoved zaposlitve in opravljanja dejavnosti s podjetji v državni lasti za isto obdobje je po našem mnenju prekomeren in neustaven. V skladu s 23. členom Ustave RS o obtožbah proti posamezniku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Tovrstne sankcije bi tako v našem pravnem sistemu lahko izreklo le sodišče.
Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.