13. 9. 2021
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Aktivno iskanje zaposlitve je eden izmed pogojev za pridobitev in ohranitev statusa brezposelne osebe po Zakonu o urejanju trga dela - ZUTD. Obvezni načini aktivnega iskanja zaposlitve so:
- redno spremljanje objav prostih delovnih mest, ki jih objavlja zavod na oglasnih deskah ali na svetovnem spletu,
- pravočasne prijave na prosta delovna mesta v skladu z zaposlitvenimi cilji,
- odzivanje na napotnice zavoda ali koncesionarjev, vključno s pravočasno prijavo na prosto delovno mesto,
- ustrezno odzivanje na vsako vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov.
Dodatni načini iskanja zaposlitve se dogovorijo glede na zaposljivost brezposelne osebe in glede na njegove možnosti dostopa do različnih načinov iskanja zaposlitve.
Če želi posameznik ohraniti svoje pravice, mora izpolnjevati predpisane ali dogovorjene obveznosti.
V ZUTD so urejena javna dela. Javna dela potekajo v okviru aktivne politike zaposlovanja. Namenjena so predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih, izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti. Predstavljajo poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest.
S programi javnih del se neposredno izboljšuje kakovost in dostop do storitev izvajalca, ki so namenjene večjemu krogu uporabnikov ter prispevajo k splošni koristi širše skupnosti.
Za vsak program javnega dela mora obstajati javni interes. Obstoj javnega interesa zagotavlja naročnik programa javnega dela. Naročniki so občine, pristojna ministrstva ali glede na vsebino programa javnega dela tudi ustrezna strokovna organizacija, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija (npr. Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerza v Ljubljani, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ipd.).
Področja izvajanja in vsebine programov javnih del, ki jih v okviru programa javnega dela lahko opravlja udeleženec programa, so določene v Katalogu programov javnih del (v nadaljnjem besedilu: katalog), tako tudi okvirne vsebine storitev v javno dobro oziroma v splošno družbeno korist.
V Katalogu javnih del so programi po področjih združeni v sklope, med katerimi sklopi 1, 2, 3, 4 in 6 predstavljajo programe v splošno družbeno korist:
1. Kmetijstvo
- Ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnova vasi
- Skrb za zapuščene živali
- Društvene dejavnosti na podeželju
- Razvoj podeželja
- Pomoč na kmetiji
2. Vzgoja in izobraževanje, šport
- Informiranje
- Pomoč pri učenju in druga pomoč otrokom, učencem, dijakom in drugim udeležencem izobraževanja
- Izvajanje dejavnosti na področju športa, nadzor in skrb za urejenost športnih objektov
3. Okolje in prostor
- Varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanje z vodami in spodbujanje trajnostnega prostorskega razvoja
- Urejanje in vzdrževanje javnih površin ter občinskih cest
- Pomoč pri urejanju romskih naselij
4. Kultura
- Pomoč v knjižnici
- Pomoč v zavodih in javnih agencijah na področju uprizoritvenih in glasbenih umetnosti ter avdiovizualne dejavnosti
- Pomoč v muzejih, galerijah in arhivih
- Pomoč pri organiziranju in izvajanju kulturnih dejavnosti in prireditev
- Varstvo in ohranitev kulturne dediščine in aktualne / novejše / sodobne kulturno - umetniške produkcije
5. Socialno varstvo
- Pomoč starejšim in invalidom
- Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin
- Pomoč pri izvajanju programov za ohranjanje zdravja in drugih rehabilitacijskih programov
- Pomoč Romom pri socializaciji
- Družabništvo in spremljanje
6. Drugi programi javnih del
- Pomoč pri urejanju evidenc, računalniških baz podatkov in arhivskega gradiva
- Pomoč pri razvoju in pospeševanju turizma
- Pomoč društvu ali drugi nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, pri organiziranju in izvajanju njenih dejavnosti
- Pomoč pri izvajanju programov za mlade
- Pomoč pri izvajanju programov za občane
- Pomoč pri izvajanju programov za družine
Katalog je samostojen dokument in je, kot osnova za oblikovanje programov, objavljen na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje. Vsebina programov se usklajuje vsak leto, glede na potrebe naročnikov.
Zavod RS za zaposlovanje v izbrane programe javnih del napotuje dolgotrajno brezposelne osebe. V programe javnih del v splošno družbeno korist se prednostno vključujejo dolgotrajno brezposelne osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči in predhodno v 2 letih niso bile vključene v noben program aktivne politike zaposlovanja. Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto.
V kolikor se dolgotrajno brezposelna oseba ne odzove napotnici za vključitev v izbrani program javnih del ali odkloni takšno zaposlitev, ji v skladu z določili 129. člena ZUTD sledi prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18; v nadaljevanju: ZSVarPre) v 2. členu določa, da je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom ali posameznicam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.
Prvi odstavek 28. člena ZSVarPre določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba (torej ji pomoč preneha), ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Za razloge štejejo tudi razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če:
- odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja,
- odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev.
Za napotitev oseb v programe za splošno družbeno korist so na naslovnem ministrstvu sprejete že ustrezne pravne podlage za napotovanje dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarne socialne pomoči. Dolgotrajno brezposelne osebe so tiste osebe, ki so brezposelne eno leto ali več.
Naraščanje števila dolgotrajno brezposelnih je namreč ena ključnih težav na trgu dela, saj ima negativne posledice, tako socialne kot ekonomske, za posameznika in družbo. Dolgotrajno brezposelne osebe imajo zaradi različnih razlogov (upad motivacije, poklicnih kompetenc, pojav zdravstvenih ovir ipd.) tudi manjše možnosti za zaposlitev, zato potrebujejo več aktivnosti za reševanje njihovega statusa. Tveganje za nastanek revščine, izguba samozavesti in veščin, ki jih trg dela potrebuje, ter manj možnosti za zaposlitev, so le nekatere od negativnih posledic dolgotrajne brezposelnosti. Zato se ministrstvo tudi v prihodnje intenzivno in nenehno osredotoča na zmanjševanje števila dolgotrajno brezposelnih oseb, bodisi s preprečevanjem bodisi z intenzivnimi napori, usmerjenimi v ponovno vključitev dolgotrajno brezposelnih na trg dela.
Programi javnih del prispevajo k večji zaposljivosti oseb, saj se jih v roku 1 leta po izteku javnih del zaposli več kot 30 %.
Prenehanje prejemanja denarne socialne pomoči je urejeno v ZSVarPre, prav tako pa v ZUTD prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Brezposelne osebe, glede na dejstvo zavezanosti izpolnjevanja prevzetih aktivnosti in z ohranitvijo njihovih pravic, morajo poskrbeti in storiti vse, da izpolnijo dogovorjene aktivnosti in sprejete obveznosti na Zavodu RS za zaposlovanje.
Naslovno ministrstvo ocenjuje, da za izvedbo predloga obstajajo vse veljavne pravne podlage.