Predlagam da se za vse neustavne odloke/zakone uvede kazensko odgovornost. Kdor jih sprejema in kdor jih izvaja naj tudi odgovarja za njih.
Če bo predlog prejel vsaj 28 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zakone na predlog vlade, vsakega poslanca, Državnega sveta ali najmanj pet tisoč volivcev sprejme Državni zbor s predpisano večino glasov poslancev Državnega zbora, v postopku pa sodeluje in ima možnost veta Državni svet. Za sprejem odloka je v skladu s tretjim odstavkom 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije pristojna Vlada Republike Slovenije, z njim pa ureja posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je z zakonom ali z uredbo določeno, da jih ureja vlada z odlokom.
V Državnem zboru zakone sprejemajo poslanci, ki so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (prvi odstavek 82. člena Ustave RS), prav tako poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles (prvi odstavek 83. člena Ustave). Imuniteta poslancev je določena zaradi varstva parlamentarne politične razprave v javnem interesu in zagotovitve optimalnih pogojev za svobodno in konstruktivno izražanje mnenj tistih, ki sodelujejo pri sprejemanju odločitev Državnega zbora.
V skladu z veljavno ureditvijo v Republiki Sloveniji je Ustavno sodišče Republike Slovenije kot najvišji varuh ustavnosti in zakonitosti pristojno za presojo skladnosti zakonov in drugih predpisov z ustavo ter z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava ter za presojo splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi. Protiustaven zakon Ustavno sodišče delno ali v celoti razveljavi, druge protiustavne ali nezakonite predpise ali splošne akte pa odpravi ali pa razveljavi.
Glede predloga, da se uveljavi tudi kazenska odgovornost zoper izvajalce zakonov in odlokov, je treba pojasniti, da so sprejeti in objavljeni predpisi in splošni akti zavezujoči, organi, katerim je s takim predpisom ali splošnim aktom naložena kakšna obveznost, pa so jo dolžni spoštovati in izvršiti. Postopek presoje skladnosti z ustavo (in zakoni) lahko z zahtevo sprožijo le subjekti, ki jih za to pooblašča Zakon o ustavnem sodišču v prvem odstavku 23.a člena.
Kazenskopravno ukrepanje pride v poštev kot skrajno sredstvo (ultima ratio). Tako je na primer v 257. členu Kazenskega zakonika kot kaznivo dejanje določena zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, odgovornost zanj pa se v vsakem posameznem primeru suma storitve ugotavlja po postopku in v skladu s pravili, določenimi z Zakonom o kazenskem postopku.
Ocenjujemo, da je veljavna ureditev odgovornosti pristojnih za sprejemanje in izvajanje zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov ustrezna, v vsakem posameznem primeru pa je treba v skladu z vnaprej določenimi pravili ugotavljati in presojati morebitno odgovornost pristojnih oseb.
Glede na navedeno ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.